V nadaljnjih osmih tednih so tako prvič v zgodovini slovite jame spremljali izleganje kar 22 mladih ličink človeških ribic.

Naraščaj iz postojnskega podzemlja je takoj zaslovel pod vzdevkom "zmajčki iz Postojnske jame", po legendi in ljudskem izročilu, ki ga je zapisal že Janez Vajkard Valvasor. Ves svet, tako laična kot strokovna javnost, je budno spremljal (in ga še vedno) razvoj ličink v posebnem jamskem laboratoriju, ki je zaradi uspešnega razvoja in števila preživelih zmajčkov – teh je 21 – deležen številnih pohval strokovnjakov.

Mladički, miniatura odrasle ribice
Zmajčke so spremljali na poti od jajčec, embrijev in ličink – brez dokončno razvitih okončin, z veliko rumenjaka in brez sposobnosti samostojnega prehranjevanja – do mladih človeških ribic, ki danes merijo dobrih sedem centimetrov in plenijo kot pravi zmaji.

Če so bili pred enim letom videti kot "pikčasti paglavčki", so danes že popolnoma podobni odraslim človeškim ribicam: telo in glava sta podaljšana, na sprednjih nogicah imajo po tri prste, na zadnjih pa po dva. Prešli so v mladostno obdobje, ki bo trajalo več let. Od staršev se razlikujejo samo po drobnih očeh, pigmentu, ki počasi že izginja, in velikosti. So miniatura odrasle človeške ribice in to podobo ličinke bodo ohranili do konca življenja.

30. januarja 2016 so na steklu jamskega akvarija pod Koncertno dvorano opazili prvo jajčece. Iz akvarija so takoj umaknili preostale človeške ribice, akvarij pa prekrili s temno tkanino, da bi imela mama zmajevka čim več miru za odlaganje. V naslednjih osmih tednih je samica v akvariju izlegla kar 64 jajčec. Od teh se je razvoj zarodkov nadaljeval v 22 jajčecih.

Počasno, a razburljivo življenje
Po izleganju prvega mladička 30. maja se je v približno mesecu in pol izleglo vseh 22 mladičev (14. julija se je izlegel še zadnji). Jajčeca so že pred izleganjem prestavili v poseben jamski laboratorij, da bi v veliki akvarij lahko vrnili preseljene človeške ribice, ličinkam pa zagotovili optimalne pogoje za razvoj. Mladički se še vedno uspešno razvijajo v laboratoriju in v jami so veseli, da vse poteka tako, kot mora.

Življenje v jamah je počasno in umirjeno, a kljub temu razburljivo, in takšno je tudi življenje mladih zmajčkov. Prvo leto je bilo bolj "napeto", polno dogajanja, sprememb in hitrega razvoja (vsaj skozi naše oči). Zdaj se je vse malenkost umirilo in razvoj poteka lepo, ves čas pa jih skrbno spremljajo in beležijo vsak dogodek, ki bi lahko prinesel nova zanimiva spoznanja o življenju človeških ribic.

V naslednjih letih bodo zmajčki "izgubili" oči, saj jih bo prekrila koža, prav tako bo izginil sivkast pigment in bodo postali popolnoma "prosojni". Spolno bodo dozoreli v naslednjih 14 letih, živeli pa naj bi vsaj 100 let.