V Sloveniji za rakom dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah, vsako leto zboli 1300 žensk, moških pa približno deset. Letno za rakom dojk umre skoraj 400 žensk in pet moških. Na 2. programu TV Slovenija so predvajali izobraževalno-dokumentarni film Rak - sprevržena različica našega normalnega jaza, v katerem so svoje zgodbe boja z rakom delili Mojca Senčar, Jaka Jakopič in Jože Stopar, vzporedno z osebnimi zgodbami pa nastopajo tudi številni strokovnjaki multidisciplinarnega tima in razložijo pomen kirurškega zdravljenja, radioterapije, sistemskega zdravljenja ter pomen ambulante za onkološko genetsko svetovanje.

Kot je v pogovoru za MMC povedala Senčarjeva, zdravnica in dolgoletna vodja Slovenskega združenja za boj proti raku Europa Donna, ni niti za hip oklevala, ko je dobila povabilo za sodelovanje. "Moja filozofija je, če lahko komu kaj pomagaš, in mislim, da lahko pomagam, zato ker se z rakom bojujem že 37. leto, zato sem čutila dolžnost, da o tem spregovorim pred slovensko javnostjo." Pri filmu so sodelovali tudi njeni bližnji, ki jo "v boju za življenje podpirajo. Ne le da podpirajo mene, ampak tudi moje delo, ki ga spoštujejo, in mi pomagajo."

Za rakom dojk je zbolela leta 1981 pri 41 letih. Lani decembra se je bolezen vrnila na drugi dojki. "Danes sem brez obeh dojk in se bojujem z metastazami, ki mi jih je povzročil rak prve dojke. Ves čas sem na zdravljenju. Jaz raka nisem prebolela, jaz ga prebolevam," pove brez olepševanja in doda, da je takšno njeno dojemanje bolezni. "Ko zboliš za invazivnim rakom dojk, si pravzaprav ves čas bolnik. Ves čas moraš računati, da se ti lahko bolezen ponovi. Ker ljudje zbolevanjo načeloma v poznejših letih, ne dočakajo metastatske bolezni." Sama je prvič zbolela pri 41. letih, metastaze pa so se ji pojavile po 30 letih. Kot pojasni, mnogo žensk tega ne dočaka, ker so recimo zbolele pozneje, pri 50,60 ali 70 letih. "Sama sem zbolela tako mlada, da sem dočakala metastatsko bolezen, ampak danes lahko povem, da se da tudi z metastatsko boleznijo dolgo in dobro živeti."

Pregledov ni nikoli konec
Po prvem izbruhu bolezni in zdravljenju se je zavedala, da pregledov ne bo nikoli konec, kajti bolezen se lahko ponovi. Od začetka so pregledi pogostejši, potem redkejši, nikoli pa jih ni konec. "Odvisno od tega, kakšne vrste raka si imel od začetka. Sama sem imela pohlevnega raka, če se lahko tako izrazim. Bolezen se mi je ponovila po več kot 30 letih. Vendar pač je tako: rak je rak. Dokler si živ, se ti lahko ponovi."

Pri sumu na bolezen vztrajajte
Rak ne izbira ne starosti ne spola. Kljub vsem kampanjam ozaveščanja je še vedno težava, da si ženske ne pregledujejo dojk, pri mlajših ženskah pa se pojavlja tudi, da njihove sume na bolezen zdravniki prehitro odpravijo. "Pri mlajših bolnicah je tako, da mnogokrat zdravniki ne verjamejo, da so zbolele za rakom dojk, češ da so premlade. Zato je treba ozaveščati ne le mlade ženske, da če nekaj zatipajo, da morajo vztrajati, da se dokaže, ali je nevarno ali ne, ampak je treba opozarjati tudi strokovno javnost. Zakaj to govorim? Danes je veliko zdravnikov, ki niti ne srečajo mlade ženske z rakom dojk v svoji karieri, ker je to res redka bolezen pri mladih. Vendar pa če dobijo takšno žensko, bi morali pomisliti tudi na možnost raka. Kajti ženska, če je ne jemlje resno, izgublja dragoceni čas za začetek zdravljenja."

Vse boljši izidi zdravljenja
Kot je nedavno poročala STA, je vodja državnega programa za obvladovanje raka Branko Zakotnik dejal, da raka dojk z novimi dognanji na področju diagnostike in zdravljenja že zelo uspešno obvladujejo. Konec 80. let prejšnjega stoletja je v petih letih po diagnozi umrlo 40 odstotkov bolnic, v obdobju od leta 2010 do 2014 pa se je delež zmanjšal na 13,5 odstotka. Nova odkritja napovedujejo, da se bo v prihodnje delež umrlih bolnic še zmanjševal, je izpostavil.

Zaupanje v onkologa je ključno
Na vprašanje, ali se je kdaj odločila tudi za alternativno zdravljenje, Senčarjeva odgovori, da je ključno medsebojno zaupanje z onkologom. Kot poudarja, se mora med zdravnikom in bolnico splesti zaupen odnos in bolnica mora verjeti svojemu onkologu, da bo zanjo vedno skrbel po najboljših možnostih in močeh. Če pa ne pride do zaupnega odnosa, potem je bolje, da se razideta, pove stvarno.

"Verjamem, da se mnoge bolnice zatekajo tudi k alternativcem. Kajti ko enkrat gledaš smrti v oči, takrat enostavno izgubiš razsodnost, in storiš vse, da boš ozdravel. Vendar mislim, da je naša medicina tako dobra, da jih lahko mirno zaupamo. Zagotovo pa je potrebno nekaj: da si človek pomaga tudi pri ohranjanju svoje imunske odpornosti. Treba je spremeniti način življenja, postati moraš telesno dejaven, se pametno prehranjevati, biti dobre volje, si narediti novo lestvico vrednot. Skratka, tudi ti moraš prispevati k temu, da boš z rakom živel naprej."

Sreča, da gleda odraščati tudi pravnuke
Sama je moč za boj z boleznijo, ki se ji ni pokorila, črpala iz družine in veselja do življenja. "Veselim se življenja. Ob tem mi absolutno ob strani stojijo vsi moji otroci, vnuki, pravnuki. Ko jih vidim, kako rastejo! Nikoli si nisem mislila, da bom to dočakala, sem presrečna tudi danes, čeprav se bojujem z novim rakom dojk in ponovitvijo bolezni."