Kot pravi predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC-ja Ljubljana Matija Tomšič, bolniki z revmatoidnim artritisom, ki je najpogostejša oblika revmatičnih bolezni, – z njo živi okoli 16.000 bolnikov –, do zdravljenja v povprečju pridejo v 13 tednih po pojavu težav. Po njegovih besedah imamo tudi dober dostop do najnovejših zdravil, ki pomenijo revolucijo v kakovosti revmatoloških bolnikov.

V preteklih letih so bolniki opozarjali na zelo dolge čakalne vrste za preglede, zaradi pomanjkanja revmatologov je bilo treba nanj čakati tudi 13 mesecev. Pravočasno zdravljenje je zelo pomembno tudi zaradi tega, ker so zaradi bolezni na udaru tudi drugi organi v telesu, ledvice, srce in oči.

Ob letošnjem dnevu revmatikov, ki poteka pod geslom "Imam revmo ..., a revma nima mene", predsednik društva revmatikov Slovenije Adnrej Gregorčič poziva bolnike, naj se dobro seznanijo s svojo boleznijo in ostanejo čim bolj aktivni. Če je nekoč veljalo, da so se bolniki morali sprijazniti z zaraščanjem sklepov in negibnostjo, nova zdravila, predvsem biološka, omogočajo kakovostnejše življenje, so sporočili iz društva.

Do 50 odstotkov bolnikov nezmožnih za delo
Vnetnih revmatičnih bolezni je veliko, med seboj se razlikujejo po simptomih, spremembah in bolezenskem dogajanju, pri čemer se lahko pri eni bolezni pojavljajo ene klinične značilnosti, pri drugi pa druge. Dalj časa otekli in boleči sklepi, oteženo gibanje, nočne bolečine in jutranja zatrdelost sklepov so lahko znaki revmatične bolezni.

Revmatoidni artritis je kronična imunska bolezen, ki povzroča boleče vnetje in poškodbe sklepov, in je zato povezan z visoko stopnjo nezmožnosti za delo in opravljanje vsakodnevnih opravil. Če bolezen ni ustrezno zdravljena, kar 32 do 50 odstotkov bolnikov popolnoma preneha delati, kar so opravljali pred boleznijo, ugotavljajo strokovnjaki.