Otroška srčna kirurgija bo ostala v okviru UKC-ja Ljubljana. Foto: BoBo
Otroška srčna kirurgija bo ostala v okviru UKC-ja Ljubljana. Foto: BoBo
Minister Samo Fakin je dejal, da potekajo pogovori s Hrvaško o potencialnem sodelovanju pri oblikovanju regijskega centra, pozneje bi potencialno pridružili tudi BiH-u. Foto: BoBo

Včeraj smo obiskali Hrvaško, kjer smo se z njihovim ministrom za zdravje in vodstvi kliničnih centrov dogovorili, da se takoj po novoletnih počitnicah pogovorimo. Oni imajo 200 otrok, mi 100. Če priključimo še BiH, lahko skupaj naredimo kritičen center s 400 do 600 obravnavanimi otroki letno in usposobimo tako ekipo, kot jih imajo običajno v svetu, ko imajo dovolj kritične mase bolnikov.

Fakin o majhnosti in regionalnem povezovanju
Predsednik NIOSB-ja Igor Gregorič je nepreklicno odstopil, ker je bilo iz besed ministra za zdravje razbrati, da bo UKC Ljubljana dobil še eno priložnost. Foto: BoBo

Verjamem, da smo postavili stabilen program, ki ga lahko nadgradimo v dobro delujoč program. Zdaj deluje še z najetimi strokovnjaki iz sosednjih držav, a verjamemo, da se mu bodo pridružili tudi mlajši strokovnjaki. Tudi odnosi v programu so boljši, stabilni.

Aleš Šabeder o stabilnem programu v UKC-ju
UKC bo zdravil otroke s srčno napako
Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo ukinjen

Minister za zdravje Samo Fakin je v izjavi za medije sporočil odločitev, da bo otroška srčna kirurgija kot posebna organizacijska enota ostala znotraj UKC-ja Ljubljana in da bo vladi predlagal ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB). Proces ukinitve bo trajal nekaj mesecev. "V UKC so mi zagotovili, da je program optimalno organiziran, pridobivajo mlajše strokovnjake vseh kategorij in specializante," je dejal.

Opozoril je, da bo Slovenija še naprej odvisna od tujih strokovnjakov, saj je obravnava 100 otrok letno premalo za zagotavljanje kakovostne obravnave otrok s srčnimi boleznimi, kar je kritično s stališča organiziranosti in ekonomičnosti. Zato tudi iščejo možnost za vzpostavitev centra za obravnavo otrok s srčnimi boleznimi na ravni regije. "Včeraj smo obiskali Hrvaško, kjer smo se z njihovim ministrom za zdravje in vodstvi kliničnih centrov dogovorili, da se takoj po novoletnih počitnicah pogovorimo. Oni imajo 200 otrok, mi 100. Če priključimo še BiH, lahko skupaj naredimo kritičen center s 400 do 600 obravnavanimi otroki letno in usposobimo tako ekipo, kot jih imajo običajno v svetu, ko imajo dovolj kritične mase bolnikov," je pojasnil Fakin. "Če si majhen, si težko samozadosten," je še dodal in ponovil, da bomo zaradi majhne kritične mase bolnike v vsakem primeru odvisni od zunanjih strokovnjakov.

Po besedah prvega moža UKC-ja Ljubljana Aleša Šabedra bodo že prihodnji teden svetu zavoda predlagali ustanovitev nove samostojne organizacijske enote znotraj UKC-ja Ljubljana za zdravljenje otrok s srčnimi boleznimi, ki bo povezala otroško kardiologijo, kardiokirurgijo in intenzivno enoto. "Verjamem, da smo postavili stabilen program, ki ga lahko nadgradimo v dobro delujoč program. Zdaj deluje še z najetimi strokovnjaki iz sosednjih držav, a verjamemo, da se mu bodo pridružili tudi mlajši strokovnjaki. Tudi odnosi v programu so boljši, stabilni," je še povedal.

Nadomeščanje kadrov
Kot je pojasnila strokovna direktorica ljubljanskega UKC-ja Jadranka Buturović Ponikvar, imajo danes povsem druge kadre kot v preteklosti, ko so v kliničnem centru pod eno streho že poskušali povezati kardiologijo, kardiokirurgijo in intenzivno enoto. "Te enote sodelujejo v nujni harmoniji, ki je potrebna za delovanje takšnega centra. Kot dodatni dokaz tega dobrega sodelovanja so mladi zdravniki, ki se danes z veliko entuziazma vključujejo v program," je še dodala in spomnila, da vključevanja mladih zdravnikov ni bilo že nekaj let.

Otroke v Ljubljani bo glede na zahtevnost operacije operiral domač kirurg pod nadzorom čeških kirurgov iz praške bolnišnice Motol. Sodelovanje s Prago je po besedah strokovne direktorice izjemno dobro in se bo nadaljevalo. A je opozorila, da imajo svoje kadrovske krize tudi centri v tujini in da zato nikoli ni dobro biti navezan izključno na en center. Tudi zaradi tega proučujejo možnosti sodelovanja z Zagrebom, prav tako pa po njenem mnenju ne gre zanemariti tega, da lahko v Ljubljano interventni kardiolog ali drugi specialist s Hrvaške pride v uri in pol.

Eden izmed domačih kirurgov se je vrnil v UKC
Domačemu kirurgu, ki je s svojo vrnitvijo v program zagotovil 24-urno navzočnost kirurga v Ljubljani, se priključuje tudi mlajša zdravnica. V intenzivni enoti so v prejšnjih dneh dobili novo specialistko, ekipa intenzivne enote se po navedbah Buturović Ponikvarjev tako izpopolnjuje. "Najeti zdravniki iz hrvaške intenzivne enote pomagajo pri pokrivanju dežurstev, pričakujemo, da bo tega v prihodnosti z izobraževanjem naših lastnih kadrov manj. Za službo oddelka za otroško kardiologijo skrbi Janez Jazbec, ki je pripeljal precej dobrih strokovnjakov iz bližnje regije in si bo za to prizadeval tudi naprej," je še orisala razmere pri skrbi za najmlajše bolnike.

Fakin je napovedal še srečanje s predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije glede uvedbe sistemskega nadzora nad programom. "Glede na to, da smo se odločili, da zadeve postavimo na novo, in glede na to, da stvari po moji oceni in zagotovilih UKC tečejo optimalno, se bo treba odločiti, koliko je urgentno, nujno in pomembno, da uvedemo nadzor za nazaj," je še dejal minister.

Šabeder je tudi zagotovil, da bodo bolje komunicirali z javnostmi oziroma da bodo v prihodnje bolj odprti predvsem za starše otrok s srčnimi boleznimi. Tako so jih že povabili v hišo, danes jih nameravajo seznaniti s programom, jim pokazati prostore in odgovoriti na vprašanja, je dejal Šabeder. Predstavniki staršev se bodo danes srečali tudi z ministrom Fakinom in premierjem Marjanom Šarcem.

Odstopi Gregoriča in Robide
Zaradi izjav ministra Fakina, iz katerih je bilo razbrati, da bi ljubljanski univerzitetni klinični center (UKC) utegnil dobiti možnost popravnega izpita, sta v preteklih dneh odstopila predsednik sveta Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) Igor Gregorič in član sveta Andrej Robida, odstopno izjavo pa že ima pripravljeno v. d. direktorja inštituta Brane Dobnikar. Napovedal je, da bo z njo počakal na današnji sestanek.

Trenja med vodstvi NIOSB in kliničnega centra je bilo zaznati že ob sami ustanovitvi inštituta, ki naj bi prevzel program otroške srčne kirurgije, ko so se težavne razmere v UKC-ju z odhodom vseh otroških srčnih kirurgov po desetletjih težav še bolj zaostrile.

Nevzdržnost hkratnega delovanja
V UKC-ju so po prvih prihodih tujih zdravnikov, ki jih je v Ljubljano pripeljal NIOSB, opozarjali na nevzdržnost hkratnega delovanja obeh institucij in predlagali, naj inštitut v celoti prevzame program. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je oktobra zavrnil ponudbo NIOSB za prenos programa, saj da iz dokumentacije ni bilo razvidno, kako bi zagotavljali ustrezne prostore, opremo in kadre.

UKC novembra vzpostavil osnovno dejavnost
V sredini novembra je generalni direktor UKC-ja Ljubljana Šabeder zagotovil, da jim je znova uspelo vzpostaviti osnovno dejavnost. Med drugim se je v Ljubljano vrnil eden od domačih kirurgov, v prihodnjem letu pa načrtujejo popolnitev kadrovske zasedbe in oblikovanje stalne ekipe. Robida, ki je sicer strokovnjak za varnost bolnikov in kakovost v zdravstvu, pa je opozoril na nekatere nepravilnosti, ki so jih poleti opazili pri obravnavi otrok v UKC-ju.

Predstavniki ministrstva za zdravje in ljubljanskega UKC-ja so se v ponedeljek mudili v Zagrebu, kjer so se seznanili s tamkajšnjimi izkušnjami s programom otroške kardiologije, so potrdili v kliničnem centru.

Zadovoljstvo zaradi napovedi nadzora
Predstavnica staršev otrok s prirojeno srčno napako Petra Aleš pa je po srečanju s premierjem Marjanom Šarcem in ministrom za zdravje Samom Fakinom izrazila zadovoljstvo, da so od obeh sogovornikov dobili zagotovilo o vzpostavitvi neodvisnega strokovnega nadzora nad programom otroške kardiologije in kardiokirurgije v UKC Ljubljana.

Kot je Aleševa pojasnila, jim je minister Fakin tudi zagotovil, da se bodo takoj lotili priprave neodvisnega strokovnega nadzora ter da ga bodo izvedli po mednarodnih standardih in s pomočjo tuje institucije. "Z nadzorom si bomo lahko starši enkrat za vselej odgovorili na vprašanje, ali temu programu zaupamo," je dejala.

"Zaradi nasprotujočih si informacij, ki jih dobivamo o programu otroške kardiokirurgije, še vedno nismo pomirjeni," je opozorila Aleševa. Po njenih besedah se v ljubljanskem UKC-ju "nedvomno trudijo, stremijo k izboljšavam, ampak tisto, kar nam je vedno manjkalo, je bil nadzor". Dodala je, da obžalujejo napovedano ukinitev NIOSB, "a gre za končano zgodbo in ni časa za zavlačevanje".

Včeraj smo obiskali Hrvaško, kjer smo se z njihovim ministrom za zdravje in vodstvi kliničnih centrov dogovorili, da se takoj po novoletnih počitnicah pogovorimo. Oni imajo 200 otrok, mi 100. Če priključimo še BiH, lahko skupaj naredimo kritičen center s 400 do 600 obravnavanimi otroki letno in usposobimo tako ekipo, kot jih imajo običajno v svetu, ko imajo dovolj kritične mase bolnikov.

Fakin o majhnosti in regionalnem povezovanju

Verjamem, da smo postavili stabilen program, ki ga lahko nadgradimo v dobro delujoč program. Zdaj deluje še z najetimi strokovnjaki iz sosednjih držav, a verjamemo, da se mu bodo pridružili tudi mlajši strokovnjaki. Tudi odnosi v programu so boljši, stabilni.

Aleš Šabeder o stabilnem programu v UKC-ju
UKC bo zdravil otroke s srčno napako
Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo ukinjen