Ministrstvo za zdravje je sprejelo posebno tabelo (»matriko«) dostopnih pravic, ki po posameznih medicinskih specialnostih omejuje dostope do občutljivih osebnih podatkov. Pri pripravi tabele dostopnih pravic pa so sodelovali tudi le nekateri predstavniki zdravstvene stroke. Med njimi, denimo, ni bilo Zdravniške zbornice Slovenije. Foto: BoBo
Ministrstvo za zdravje je sprejelo posebno tabelo (»matriko«) dostopnih pravic, ki po posameznih medicinskih specialnostih omejuje dostope do občutljivih osebnih podatkov. Pri pripravi tabele dostopnih pravic pa so sodelovali tudi le nekateri predstavniki zdravstvene stroke. Med njimi, denimo, ni bilo Zdravniške zbornice Slovenije. Foto: BoBo

Informacijski pooblaščenec (IP) se je odzval na komentarje, ki se pojavljajo v medijih o domnevno preširoki dostopnosti osebnih podatkov, ki so zbrani v informacijskem sistemu e-Zdravje. Ob tem je opozoril, da je medicinska stroka tista, ki se mora nujno poenotiti in v sodelovanju določiti raven dostopov do osebnih podatkov pacientov.

"Nihče drug namreč ne more prevzeti odgovornosti za zagotavljanje zdravja ljudi, ki mora biti edino vodilo pri določanju dostopnosti do podatkov," poudarjajo pri Informacijskem pooblaščencu in dodajajo, da je zgolj medicinska stroka tista, ki mora soglasno določiti, kaj in koliko je v interesu pacienta, da vidi posamezen zdravstveni delavec.

Pri IP-ju tudi navajajo, da so informacijske rešitve eZdravja (kot so npr. eRecept, eNapotnica, eNaročilo, TeleKap, eTriaža, CRPP in interoperabilna hrbtenica) omogočile olajšan dostop pooblaščenih uporabnikov do zdravstvenih podatkov in omogočajo nadzor in sledljivost, ki ju je bilo pri fizični izmenjavi osebnih podatkov pogosto celo nemogoče zagotoviti. Elektronske rešitve pa omogočajo, da je vsak trenutek razvidno, kdo je do podatkov dostopal.

"Sistem zdravstva je zelo kompleksen, zgolj zdravstvena stroka pa zaradi narave dela in vpetosti v delovne procese ve oziroma bi morala vedeti, kakšen dostop potrebuje posamezen zdravstveni delavec. Nihče drug, tudi IP ne, ne sme in ne more vsebinsko določati, do katerih podatkov sme dostopati kateri zdravnik, drug zdravstveni ali strokovni delavec, saj bi s tem bistveno presegel svojo pristojnost," še opozarjajo pri Informacijskem pooblaščencu.

Zato je po mnenju IP-ja največja težava pri uporabi sistema eZdravje v tem, da zdravstvena stroka ni dosegla zadostnega konsenza glede dostopnih pravic zdravstvenega osebja in iz tega se pojavljajo pavšalni očitki v smislu "vsakdo lahko vidi vse." "Vendar iz ugotovitev inšpekcijskih postopkov, ki jih je že izvajal IP, ne izhaja, da bi lahko "vsakdo videl vse", ampak so uporabniške pravice omejene glede na zahteve, ki jih je postavila očitno sicer zelo neenotna zdravstvena stroka," še navaja Informacijski pooblaščenec.