Ministrstvo za zdravje želi preprečiti pošiljanje pacientov na posege na sekundarni ravni, če bi jih lahko opravili že družinski zdravniki. Foto: BoBo
Ministrstvo za zdravje želi preprečiti pošiljanje pacientov na posege na sekundarni ravni, če bi jih lahko opravili že družinski zdravniki. Foto: BoBo

Ministrstvo za zdravje je z novelo zakona o pacientovih pravicah, ki je bil sprejet konec septembra, napovedalo vojno predolgim čakalnim vrstam, ki so morda celo največja težava slovenskega zdravstvenega sistema.

Na ministrstvu za zdravje so ugotovili, da je za dolge čakalne vrste na sekundarni ali terciarni ravni vzrok tudi neustrezno napotovanje s primarne ravni. Gre za napotnice z neustrezno stopnjo nujnosti ali za napotnice za nepotrebne storitve, ki bi bile lahko opravljene pri splošnih zdravnikih. Med ukrepi, ki bi to preprečevali, je predvideno, da bi stroške nepotrebne zdravstvene storitve morali kriti primarni zdravstveni zavodi oz. koncesionarji.

Zadeva za zdaj še ni dorečena, v prvi fazi pa jo bodo preizkusili na področju revmatologije. Toda napoved, da bodo morali stroške napačnih napotitev k specialistom plačevati zdravniki na primarni ravni oz. zavodi, kjer so zaposleni, v nekaterih zdravniških združenjih vidijo kot svojevrstno kazen.

Kot je poročal STA, so zdravniki družinske medicine sporno določbo v splošnem dogovoru za leto 2018 med drugim označili za poniževalno tako do stroke družinske medicine kot tudi do vseh drugih medicinskih strok in s tem do vseh zdravnikov in zobozdravnikov, ki delajo strokovno in stojijo za svojimi odločitvami.

V koordinaciji zdravniških organizacij pa so mnenja, da bo določba vodila v opazno poslabšanje kakovosti obravnave bolnikov in tudi v ogrožanje njihovega zdravja, zdravnike pa postavila v hudo etično stisko.

Optimizacija sistema
Na ministrstvu za zdravje pa na drugi strani poudarjajo, da ne gre za kazni, globe ali kakršne koli sankcije, temveč le za optimizacijo sistema, da bi zmanjšali čakalne vrste. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved je pojasnila, da je po, sicer neuradnih podatkih med 6 do 7 odstotkov napotitev neustreznih. Kar pomeni, da je bilo med 17.000 e-napotnicami, kolikor jih je bilo povprečno dnevno izdanih lanskega decembra, 1100 napotnic neustreznih. Kar je decembra pomenilo približno 16.000 napotnic na mesečni ravni.

Medvedova je opomnila, da čistopis splošnega dogovora še ni pripravljen. Gre le za dogovor z vlado. Najprej pa bodo začeli reševati neustrezne napotitve na področju revmatologije in ko bodo dorečene zadeve, bodo izpeljali pilotni projekt.

Porast urgentnih napotitev
Novi pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov pri zdravstvenih izvajalcih je uvedel nove stopnje obravnave, poleg nujne stopnje, kjer je obravnava potrebna v 24 urah, je bila uvedena stopnja zelo hitro, kar pomeni, da je zdravstveno stanje pacienta zelo resno in se ga zato obravnava najpozneje 14 dni od predložitve napotnice. Pri stopnji hitro oz. redno pa je čakalna vrsta na obravnavo od tri oz. šest mesecev.

Predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana Matija Tomšič je opozoril, da se je število nujnih napotnic povečalo za 80 odstotkov. Zato si želijo, da bi se povečalo število napotnic s stopnjo zelo hitro. Predvsem zato, da bi bolnike laže razporedili in optimizirali delo.

Nujnih primerov, kjer je potrebna takojšnja obravnava, naj bi bilo le 35 na leto. Preostale primere pa bi lahko obravnavali zelo hitro, torej v 14 dneh. Do sedaj je bilo k njim urgentno, za takojšnjo obravnavo, napotenih 2500 bolnikov letno. Kar pomeni precejšnjo, tudi organizacijsko obremenitev revmatologov.

"Jezi nas, da pride v ambulanto z nujno napotnico bolnik, ki ga tri leta boli desni kolk in peti levi kolk. Prav tako nas jezi, ko pride v revmatološko ambulanto bolnik, ki ga dva dni bolijo sklepi. Kriterije za našo specialnost imamo že napisane, določili bomo jasna merila, kakšen bolnik sodi v urgentno ambulanto. Naš namen je, da ne bomo imeli več toliko stopenj nujno, ampak več zelo hitro. Poleg tega se nam zdaj dogaja, da noben zdravnik praktično ne predpiše več stopnjo nujnosti redno. Zgodi se nam lahko, da se nam bo zaradi tega porušil sistem, ki trenutno dobro deluje. Vse napotnice tudi triažiramo. Tudi od tega kako dobro je izpolnjena napotnica je odvisno kako hitro bo pregledan bolnik, je dejal Tomšič.