Ministrstvo opozarja, da je večina ključnih storitev krita z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, kar da je velika strukturna nepravilnost. Foto: MMC RTV SLO
Ministrstvo opozarja, da je večina ključnih storitev krita z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, kar da je velika strukturna nepravilnost. Foto: MMC RTV SLO
Dorijan Marušič
Ministrstvo za zdravstvo, ki ga še vedno vodi Dorijan Marušič, je kot eno svojih glavnih nalog postavilo celovito zdravstveno reformo. Prehitele so ga predčasne volitve. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten


Po slovenski zakonodaji morajo zavarovalnice svoje pogoje zavarovanja predstaviti Agenciji za zavarovalni nadzor. Če ima ta pomisleke, lahko npr. ob dvigu premij imenuje neodvisnega pooblaščenca aktuarja, da zadevo podrobneje preišče in morebiti uvede sankcije zoper zavarovalnico.

Po mnenju Evropske komisije to pravilo o obveščanju pomeni nesorazmeren državni poseg, ki je neskladen z odprtim in liberaliziranim zavarovalniškim trgom ter direktivami in neživljenjskim zavarovanjem.
Te direktive zahtevajo, da članice ne uvedejo predhodnega dovoljenja ali sistematičnega obveščanja nadzornega organa o zavarovalnih pogojih, cenikih ter drugih listinah zavarovalnic.

Prav tako po sodbi sodišča Slovenija v nasprotju z evropsko zakonodajo ohranja obvezno predhodno obvestilo in odobritev predlaganih povečanih premijskih stopenj. To je dovoljeno le v sklopu splošnega sistema nadzora ter nesistematičnega preverjanja skladnosti cenikov z nacionalno zakonodajo.

Določbe veljajo tako za domače zavarovalnice kot za podružnice tujih zavarovalnic.

Drugi očitki Komisije zavrženi
Slovenija po mnenju Komisije potrošnikom omejuje izbiro, saj tujim zavarovalnicam preprečuje konkuriranje na trgu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nekatere določbe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju po oceni Komisije niso v skladu z osnovnimi svoboščinami iz pogodbe EU-ja.
Ta zakon namreč zahteva, da morajo tuje zavarovalnice v Sloveniji imenovati svojega predstavnika pri slovenskih organih, a evropska pravila ne predvidevajo, da je zavarovalnica dolžna imeti sedež v državi, kjer ponuja storitve. Te očitke, po katerih naj bi Slovenija kršila pravila o prostem pretoku kapitala, je sodišče zavrglo kot nedopustne.

Ministrstvo: Na očitke odgovorili, spremembe predlagali
Na ministrstvu za zdravje so že lanskega feburarja v odzivu na tožbo povedali, da so v Bruselj že poslali predvidene popravljalne ukrepe. Ti ustrezno odgovarjajo na očitke ter podajo časovnico izvedbe ukrepov, zatrjujejo na ministrstvu. Ukrepi zajemajo spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Na ministrstvu poudarjajo, da se večina ključnih zdravstvenih storitev financira iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zato je bilo to zdravstveno zavarovanje razglašeno za zavarovanje v javnem interesu in je posledično pripeljalo do visoke stopnje regulacije.

Kljub opozorilom Komisije zato država te regulacije v okviru zdajšnje ureditve ne more opustiti, so zapisali na ministrstvu.