Depresija bi bil lahko do leta 2030 najpogostejši vzrok bolezni v t. i. razvitem svetu. Foto: MMC RTV SLO
Depresija bi bil lahko do leta 2030 najpogostejši vzrok bolezni v t. i. razvitem svetu. Foto: MMC RTV SLO

Depresijo ima več kot 350 milijonov ljudi vseh starosti v vseh okoljih, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija na svojih spletnih straneh. V Šentu so zapisali, da naj bi bila depresija do leta 2030 najpogostejši vzrok bolezni v razvitem svetu.

Kako vidijo ljudje s težavami v duševnem zdravju

Na svetu več kot 300 milijonov ljudi trpi zaradi depresije, to je stanje žalosti, ki traja več kot dva tedna in ki ovira ljudi pri delu, v šoli, v družini. Psihosocialna pomoč in zdravila so učinkovito zdravljenje, predvsem če so čim bolj zgodnja. Vse pogostejše so duševne motnje tudi v Sloveniji, vsak tretji Slovenec jih doživi vsaj enkrat v življenju. Naraščajo tudi pri otrocih in mladostnikih, standard skrbi zanje pa upada, za Radio Slovenija poroča Helena Lovinčič.

Približno 40.000 otrok in mladostnikov bi v Sloveniji potrebovalo pomoč, ustrezno obravnavo bi jim zagotovilo vsaj 130 specialistov klinične psihologije v timu z različnimi strokovnjaki, imamo pa jih le 45 in le nekateri delajo v ustreznem timu, opozarja klinična psihologinja, Bernarda Dobnik Renko.
Zbornica kliničnih psihologov Slovenije navaja, da z zaskrbljenostjo spremlja preoblikovanje in ukinjanje programov na primarni ravni zdravstvenega sistema, namenjenih skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kar je v nasprotju s strokovnimi smernicami.
Geslo letošnjega dne je "Depresija: svetovna kriza". Svetovna gospodarska kriza je ena izmed življenjskih situacij, ki so potencialni dejavnik tveganja za duševno zdravje, opozarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Izguba službe, nejasne zahteve in slabšanje družbenogospodarskega položaja povzročajo dodaten stres, je za STA povedala Helena Jeriček Klanšček z inštituta.
Pri otrocih naraščajo psihosomatske težave, kot so glavoboli, motnje spanja in hranjenja, več je čustvenih težav, agresije, depresije, vedenjskih motenj že pri mlajših šolarjih, v porastu so odzivi na hude stresne dogodke, kot denimo, ko starši izgubijo službo.
Kakšna je resničnost ljudi s psihotičnimi motnjami in kakšno je njihovo notranje doživljanje, boste lahko spoznali, če se od 10. ure pridružite dogodku društva Ozara v Ljubljani na Kongresnem trgu, kjer boste lahko z multimedijskim stimulatorjem spoznali svet blodenj in halucinacij in si lahko ogledali razstavo tistih svetovno znanih osebnosti, ki so bolečino in trpljenje duševnih motenj občutili na lastni koži. Lahko pa si pripnete tudi zeleno pentljo, ki simbolizira duševno zdravje in skrb za preventivo.
V Slovenskem združenju za duševno zdravje Šent bodo tudi letos pripravili vseslovensko akcijo "Vsak 3. Slovenec ... Preprečimo!" V njihovih enotah po Sloveniji bodo imeli dneve odprtih vrat, postavili bodo promocijske stojnice, predstavili svoje programe v skupnosti in hodili za duševno zdravje. Zavod za zdravstveno varstvo Ravne bo tudi letos nadaljeval svojo pobudo Gremo na kafe - čvek ob dobri družbi, s katero želijo izpostaviti pomen medsebojnega druženja. V Društvu študentov psihologije Slovenije pa so že peto leto zapored pripravili izobraževalni projekt "Kako si?" z letošnjim naslovom "V objemu čustev".

Depresijo ima več kot 350 milijonov ljudi vseh starosti v vseh okoljih, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija na svojih spletnih straneh. V Šentu so zapisali, da naj bi bila depresija do leta 2030 najpogostejši vzrok bolezni v razvitem svetu.

Kako vidijo ljudje s težavami v duševnem zdravju