Ginekologinja Bojana Pinter je prepričana, da v šolskem sistemu spolna vzgoja ni primerno urejena. Foto: MMC RTV SLO
Ginekologinja Bojana Pinter je prepričana, da v šolskem sistemu spolna vzgoja ni primerno urejena. Foto: MMC RTV SLO
Bojana Pinter
Gostja MMC-jeve spletne klepetalnice je bila ginekologinja Bojana Pinter. Foto: MMC RTV SLO

"V 80. letih prejšnjega stoletja je bilo pri 15 letih spolno aktivnih približno 10 odstotkov mladih. Od takrat dalje pa delež raste. Zakaj? Vzrokov je več - manjša pozornost in ukvarjanje z otroki v družini, pogosto so otroci preveč prepuščeni sami sebi, njihovi medijski idoli so vse bolj seksualizirani in tudi na splošno je spolnost povsod prisotna in tudi najlažje dosegljiva," je v MMC-jevi spletni klepetalnici pojasnila ginekologinja Bojana Pinter.

Spletni klepet si v celoti preberite tukaj.

Ginekologinja meni, da so mladi od 17. leta dalje psihološko v povprečju dovolj zreli, da lahko dovolj učinkovito preprečijo posledice oz. učinkovito poiščejo pomoč. "Sicer pa, čim pozneje začnejo s spolnimi odnosi, tem bolje," je dodala. Idealen čas za nosečnost z zdravstvenega vidika pa je po njenih besedah od 20. do 25. leta starosti. Kot pojasnjuje, se "potem začne telo starati, predvsem jajčne celice že po 30. letu kažejo manjšo sposobnost oploditve, semenčice pa po 40. letu".

Nosečnosti v Sloveniji ...
Neželene nosečnosti in na splošno nosečnosti med mladostnicami v Sloveniji upadajo stalno že tri desetletja, meni Pinterjeva in dodaja, da je Slovenija zdaj država z najnižjim deležem mladostniških nosečnosti v Evropski uniji. "Drugje ni tako, npr. na Švedskem in Finskem imajo tudi do štirikrat večji delež mladostniških nosečnosti, enako v Veliki Britaniji. In te številke pri njih v zadnjih desetletjih rastejo, ne upadajo, kot pri nas".

"Na en porod pri mladostnicah je 1,4 splava, pri vseh ženskah pri nas pa je na 1 porod 0,22 splava," je zapisala gostja klepetalnice, ki je ob tem še dodala, da nekaj več kot 40 odstotkov spolno aktivnih mladostnic uporablja hormonsko kontracepcijo, približno enak delež uporablja kondom, 10 odstotkov pa uporablja obe metodi hkrati.

"Spolna vzgoja sistemsko ni urejena"
Ginekologinja je pojasnila, da spolna vzgoja ni del učnega načrta ne v osnovnih ne srednjih šolah, v zadnjih petnajstih letih so bile izključene tudi vse zdravstveno-vzgojne vsebine iz programa šol. "Nekaj možnosti za to vzgojo je le v izbirnih vsebinah, kar pa je odvisno od vodstev šol, ali temu namenijo kaj pozornosti ali ne," je dodala.

Zavod za šolstvo tako v sodelovanju z ginekologi pripravlja vsako leto izobraževanja za učitelje, ki jih te vsebine zanimajo. Ti učitelji pa potem po svojih najboljših močeh te vsebine predajajo naprej. "Vendar spolna vzgoja ni sistemsko urejena. Žal moramo strokovnjaki delati bolj na partizansko-gverilski način," pojasnjuje Pinterjeva.

Akcija podpisovanja izjave je "zgrešena in neprimerna"
Je pa Pinterjeva kritično ocenila sodelovanje z ministrstvi, saj naj se na pobude ne bi odzivali. Je pa izpostavila ministrstvo za šolstvo, kjer so samoiniciativno začeli akcijo podpisovanja peticije, v kateri mladi 25. maja podpisujejo, da so seznanjeni z vsem, kar prinaša spolnost.

"Ta akcija, ki ni bila narejena v sodelovanju z nobeno stroko, je po našem strokovnem mnenju popolnoma zgrešena in neprimerna - saj mladi podpisujejo peticijo v šoli, ki jim istočasno ne zagotovi niti minute spolne vzgoje. Ta ignoranca politike do stroke (pedagoške in zdravstvene) je nerazumljiva in neodgovorna," je prepričana.