Zdravstveni delavci po vsem svetu, od Mehike, žarišča izbruha gripe, do Nove Zelandije, od Škotske do Gvatemale, si pandemijo obupno prizadevajo preprečiti. Kdaj virus doseže to stopnjo? Ko človeška populacija nima nobene imunosti na novi virus. In virus A/H1N1 nedvomno ima potencial, da doseže to stopnjo.

Za razliko od ptičje gripe, ki je strašila pred nekaj leti, gre pri prašičji različici za precej več primerov in na precej več različnih krajih. Po projekcijah bi pandemija danes pomenila tudi do 7,4 milijona smrtnih žrtev po vsem svetu, svari WHO.

Strah in trepet treh k-jev
Ena od najhujših pandemij do zdaj je bila kuga, ki je po moriji v starorimskem Konstantinoplu leta 541 znova vzniknila v 14. stoletju in v šestih letih terjala življenja med 20 in 30 milijonov Evropejcev, tretjino celotne populacije. To je bil prvi cikel evropskih epidemij kuge, ki je trajal vse do 18. stoletja. V sredini 19. stoletja se je kuga znova pojavila in samo v Indiji pokončala 10 milijonov ljudi.

Od prve polovice 19. stoletja do začetka 20. stoletja je bila kolera tista, ki se je iz Indije razširila po vsem svetu in terjala na milijone življenj. V 20. stoletju so koze, ki so samo v 18. stoletju vsako leto pokončale 800.00 Evropejcev, udarile s polno močjo in terjale kar 300-500 milijonov življenj.

50 milijonov žrtev španske gripe
Od leta 1900 do danes so bile tri pandemije gripe: Najhujša je bila španska gripa, za katero je med letoma 1918 in 1919 obolelo več kot 40 odstotkov svetovne populacije. Po ocenah WHO-ja je za gripo umrlo 50 milijonov ljudi, kar je več kot med prvo svetovno vojno. Virus se v tako resni obliki ni več ponovil. Čeprav desetkrat bolj smrtonosna od drugih pandemij, je bila španska gripa precej manj nalezljiva od ošpic ali koz.

Leta 1957 se je pojavila pandemija azijske gripe, ki so jo prvič zaznali na Kitajskem. V dveh valovih pandemije je prvi val najprej prizadel pretežno otroke, drugi pa starejše. Po vsem svetu je za azijsko gripo umrlo približno dva milijona ljudi. A zaradi napredka v znanstveni tehnologiji jim je pandemijo udpelo identificirati hitreje. Zadnja pandemija gripe je bila leta 1968 z žariščem v Hongkongu. V pol leta je umrlo 33.800 ljudi, s čimer je bila ta pandemija ena najmilejših 20. stoletja.

Aids: Kuga 20. stoletja
Za pandemijo bi lahko označili tudi t. i. kugo 20. stoletja - virus HIV. Povzročitelj aidsa, ki se je iz Afrike razširil na Haiti, nato pa okoli leta 1969 v ZDA in preostanek sveta, ima v Afriki danes tudi do 25-odstotno stopnjo okužbe.

Po projekcijah bi lahko aids do leta 2025 pokončal 31 milijonov ljudi v Indiji, 18 milijonov na Kitajskem in kar 90-100 milijonov v Afriki.

Od ptičje gripe do SARS-a
In čeprav od leta 1968 ni vzniknila nobena pandemija, so grožnje nedvomno obstajale: leta 1976 je ZDA strašila "ubijalska gripa" (pozneje imenovana svinjska gripa), ki je zaradi preplaha, da bi lahko bila povezana z virusom španske gripe, vodila v množična cepljenja.

V letih 1997 in 1999 se je na stotine ljudi okužilo z virusom ptičje gripe (prenašal se je s perutnine na človeka), ki je pokončal šest ljudi in okužil na stotine. V Hongkongu so takrat poklali okoli milijon in pol perutnine, da bi zajezili grožnjo. S porastom svetovnega zračnega prometa se bolezen danes lahko širi hitreje kot kadar koli prej.

SARS (hudi akutni respiratorni sindrom) je bil leta 2003 prva resnejša prenosljiva bolezen, ki je zadela globalizirani svet. A izbruhi kakršen je bil SARS so zdravstveni skupnosti pomagali, da se na nevarnosti bolje pripravi, pa najsibo s karanteno, omejitvami potovanja ali pa pregledih na letališčih.

K. S.