"Uspeh bo, ko bo ta številka nič," je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko in dodala, da bi morala družba imeti ničelno toleranco do tovrstnih primerov, prepovedati pa bi bilo treba tudi prodajo alkoholnih pijač na bencinskih servisih.

V Slovenji samo zaradi bolezni in stanj, ki so izključno povezana z alkoholom, ter prometnih nesreč, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, letno v povprečju umre vsaj 1.000 oseb. Alkohol pogosto vodi tudi v druge oblike nasilja. Tudi na splošno alkohol v Sloveniji predstavlja velik problem, saj podatki kažejo, da skoraj polovica prebivalcev Slovenije (43 odstotkov), starih 25 do 64 let, pije visoko tvegano, vsak drugi 17-letnik pa je bil v življenju že vsaj dvakrat opit.

Škoda, povezana z alkoholom, predstavlja tudi veliko finančno breme za državo. Zdravstveni stroški, povezani s pitjem alkohola, so po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje v letih 2012–2016 v povprečju znašali 147 milijonov evrov letno. Če se k temu prišteje še okvirna ocena drugih stroškov, kot so prometne nezgode, nasilje v družini in kriminalna dejanja, se to število poveča na kar 228 milijonov evrov.

Široka podpora alkoholnim politikam
Alkoholna politika je zato po besedah Vračkove politično in interesno področje, kjer ni mogoče pričakovati hitrih učinkov. "Posledice pitja alkohola so številne in predstavljajo veliko breme za našo državo," je dodala direktorica NIJZ-ja Nina Pirnat.

A Pirnatovo zelo veseli podpora slovenske javnosti ukrepom alkoholne politike. Kar 83 odstotkov Slovencev namreč podpira uvedbo obveznega navajanja sestavin in energijske vrednosti na embalaži alkoholnih pijač, 65 odstotkov pa jih podpira ničelno toleranco do alkohola za vse voznike.