Namen resolucije je sicer izboljšati zdravje in blaginjo za vse prebivalce, zmanjšati neenakost v zdravju, optimizirati zdravstveno oskrbo glede dostopnosti do enako kakovostne in varne oskrbe, povečati uspešnost zdravstvenega sistema ob večji pravilnosti in ohranjanju solidarnosti ter omogočiti finančno vzdržnost zdravstvenega sistema, navajajo na ministrstvu za zdravje. Foto: MMC RTV SLO
Namen resolucije je sicer izboljšati zdravje in blaginjo za vse prebivalce, zmanjšati neenakost v zdravju, optimizirati zdravstveno oskrbo glede dostopnosti do enako kakovostne in varne oskrbe, povečati uspešnost zdravstvenega sistema ob večji pravilnosti in ohranjanju solidarnosti ter omogočiti finančno vzdržnost zdravstvenega sistema, navajajo na ministrstvu za zdravje. Foto: MMC RTV SLO
Priprava zdravstvene reforme

Predlog resolucije o nacionalnem načrtu zdravstvenega varstva do leta 2025, ki so ga predstavili na ministrstvu za zdravje, predvideva spremembe sistema financiranja zdravstvenega sistema, s katerimi bi ohranili košarico zdravstvenih pravic in njeno prilagajanje novim tehnologijam. Konkretne rešitve sicer še niso predstavljene, vendar je smer začrtana.

Zdravstveno ministrstvo tako v predlogu resolucije, ki je od torka v javni razpravi, ugotavlja, da je financiranje zdravstvenega sistema problematično zaradi prevelike odvisnosti od prihodkov iz naslova prispevne stopnje zaposlenih torej od obremenitve plač, kar se je pomanjkljivo izkazalo v času gospodarske krize, ko so se prihodki zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) zmanjšali za več kot 300 milijonov evrov zaradi povečanja brezposelnosti.

Zato v resoluciji predlagajo obvezno zdravstveno zavarovanje na vse vrste prejemkov posameznika, torej tudi tudi pasivne, kot so najemnine, dividende, rente. Hkrati je predlagano zmanjšanje razlik v prispevni stopnji, kjer so najbolj obremenjeni redno zaposleni delavci. Ob izenačitvi prispevne stopnje bi se lahko po izračunih ZZZS-ja prispevna stopnja, ki danes znaša 13,45 odstotka, za zaposlene znižala.

Na drugi strani nameravajo zdravstveno blagajno razbremeniti izdatkov za raziskovalno dejavnost, za izpopolnjevanje, specializacije in pripravništvo, kar naj bi prenesli na proračun, ki bi bil obremenjen za dodatnih 92 milijonov evrov. Del proračunskih sredstev, zbranih s trošarinami za tobak in alkohol, pa naj bi usmerili v preventivne zdravstvene programe.

Obeta se ukinitev dopolnilnega zavarovanja
Glede na resolucijo se obetajo spremembe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na ministrstvu namreč ugotavljajo, da sedanja oblika dopolnilnega zavarovanja ne temelji na principu pravičnosti, saj so premije regresivne in predstavljajo nesorazmerno večje breme za socialno ranljivo prebivalstvo.

Premije za dopolnilno zavarovanje so previsoke glede na izplačane škode oz. zdravstvene storitve, saj zavarovalnice ustvarjajo dobiček tudi zaradi varčevanja v zdravstvu. Dopolnilne zavarovalnice so tako lani zbrale skupaj 474 milijonov evrov prispevkov. V primeru zasebnih zdravstvenih zavarovanj pa iz enega evra dobi zdravstvo le 50 centov

Namesto dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo ministrstvo za zdravje predlagalo nov model financiranja. Kakšen bo, še ni popolnoma jasno, saj konkretne rešitve še pripravljajo in usklajujejo z ministrstvom za finance. Predlog zakona naj bi sicer prišel v javno razpravo proti koncu leta.

ZZZS bo izgubil del svoje moči
Ministrstvo za zdravje bo po besedah vršilke dolžnosti generalnega direktorja za zdravstveno ekonomiko Vlaste Kovačič Mežek imelo večji vpliv nad izvajanjem obveznega zdravstvenega zavarovanja ter s tem del pristojnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije preneslo nase.

Po besedah Kovačič Mežkove je finančna kriza pokazala tudi vse slabosti na področju vodenja in upravljanja zdravstvenih zavodov. Zato nameravajo zaostriti pogoje glede strokovnosti in izkušenj vodstvenega kadra zdravstvenih zavodov, dali pa jim bodo večja pooblastila pri upravljanju, večjo odgovornost in tudi možnost nagrajevanja.

Po besedah v. d. direktorice direktorata za zdravstveno varstvo Irene Kirar Fazarinc pa trenutno pregledujejo koncesijske pogodbe, na podlagi analize pa bodo pripravili spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, v katerem bodo zapisali enotna merila za podeljevanje koncesij.

Očitno se bo spremenil tudi sistem razdeljevanja zdravstvenega denarja. Na ministrstvu ugotavljajo, da je sistem partnerskega dogovarjanja in sprejemanja splošnega dogovora zastarel, saj temelji na normativih iz 80. let, ko so se uporabljale precej drugačne medicinske tehnologije.

Tako napovedujejo, da bodo nadgradili obračunske sisteme, pri čemer nameravajo upoštevati tudi učinkovitost in kakovost zdravstvene institucije. Sistem želijo naravnati tako, da bo denar sledil bolniku. Obljubljajo tudi boljši nadzor nad porabo finančnih virov, vključno s transparentnim sistemom javnih naročil.

Pozornost tudi dolgotrajni oskrbi
Na ministrstvu hkrati pripravljajo spremembe zakona o pacientovih pravicah in intervencijske ukrepe, s katerimi želijo skrajšati čakalne dobe na sprejemljivo mejo, pri čemer bodo sodelovali neposredno s strokovnimi vodstvi izbranih bolnišnic.

Prihajajo tudi spremembe na področju dolgotrajne oskrbe, ministrstvo za zdravje pa pri tem sodeluje z ministrstvom za socialne zadeve. Na začetku bodo razvijali področje primarnega zdravstvenega varstva in geriatrije. Sicer pa bodo morali poiskati tudi rešitev za financiranje tega področja.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se sicer zaveda, da za resolucijo potrebuje širok konsenz. Zato so se še pred objavo resolucije sestali s ključnimi deležniki v zdravstvu, je pojasnila. Z Zdravniško zbornico Slovenije so se dogovorili za redne mesečne sestanke, prvi bo že v začetku julija.

Priprava zdravstvene reforme