nekaj dneh, mrtvih so našli 479 ljudi, 150 pa jih še pogrešajo.

Japonska vlada je začela zbirati podatke o pogrešanih dementnih bolnikih leta 2012, bilo pa naj bi jih okoli 4,62 milijona. Ta številka naj bi se po projekcijah japonskega ministrstva za zdravje do leta 2025 povečala na sedem milijonov, kar pomeni, da bi za to zahrbtno boleznijo bolehala že petina ljudi, starejših od 65 let. Ta starostna skupina v 128-milijonskem starajočem se narodu predstavlja več kot četrtino prebivalstva.

Kot poroča Kyodo News, je okoli 800 od 1.741 skupnosti na Japonskem podpisalo dogovore, po katerih ljudi z demenco nadzirajo in se primerno odzovejo v nujnih primerih.

Veliko breme za svojce
V nedavni raziskavi je 40 odstotkov družin, ki skrbi za dementne svojce, odgovorilo, da ne morejo skrbeti zanje doma, 70 odstotkov pa jih je dejalo, da jim je skrb za dementne bližnje postala breme.

Japonska vlada bo letos porabila 22,5 milijarde jenov (skoraj 200 milijonov evrov) za usposabljanje specialistov, izboljšanje struktur za zgodnjo diagnozo in razširitev sistema oskrbe na domu, da bi tako vsaj malce razbremenili družinske člane, ki morajo pogosto opustiti službo, da lahko 24 ur na dan skrbijo za svoje najdražje. Po vladnih podatkih je takih ljudi, ki službo zamenjajo za skrb domačega priletnika, vsako leto približno 100.000.

Mesto Kuširo na severnem otoku Hokaido je tako vzpostavilo sistem s policijo, družbami taksijev in drugimi družbami, ki pomagajo izslediti pogrešane dementne bolnike. Med drugimi pobudami je še GPS-sistem v Takasakiju, ki omogoča policiji, da izsledi pogrešane bolnike z demenco.

Prelomni primer ubitega 91-letnika
Morebitne nevarnosti, ki jo predstavljajo dementni bolniki, ki odtavajo od doma, je letos izpostavil odmeven primer, ki so ga aktivisti označili za prelomnega za zakonodajo na tem področju.

Marca je vrhovno sodišče razveljavilo razsodbo, po kateri bi morala družina 91-letnega dementnega moškega plačati 3,6 milijona jenov (304.000 evrov) odškodnine operaterju železnic, potem ko je moški odtaval od doma in stopil pred vlak, kar je bilo zanj usodno, prekinjene pa so bile tudi železniške povezave. Vrhovno sodišče se je postavilo na stran družine pokojnika, ki se je potožila, kako težko je bilo skrbeti za starčka 24 ur.

Demenčna kriza je na Japonskem pripeljala do vrste novih izdelkov in programov, ki naj bi izboljšali kognitivne sposobnosti - od programov telesnih vadb za tiste nad 60 let do posebnih križank, od ugank do prehranskih dopolnil, ki naj bi izboljšala spomin.
V spodnji galeriji nekaj utrinkov življenje z demenco na Japonskem.