Svetovni teden dojenja poteka v več kot 150 državah in je del delovanja Svetovne zveze za podporo dojenju. Foto: EPA
Svetovni teden dojenja poteka v več kot 150 državah in je del delovanja Svetovne zveze za podporo dojenju. Foto: EPA

Cilj letošnjih prizadevanj je usklajeno svetovno ukrepanje za podporo ženskam pri združevanju dojenja in dela, pa naj bo to v uradnem delavnem okolju ali pa doma. Podpirati je treba zakonodajo s področja varstva mater in otrok, poudarjajo v Društvu svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije.

Svetovni teden dojenja poteka v več kot 150 državah sveta in je del dejavnosti Svetovne zveze za podporo dojenju, s katerimi se želi usmeriti pozornost družbe k ozaveščanju o pomenu dojenja.

V društvu še poudarjajo, da mora biti vsaki materi in njenemu otroku zagotovljena podpora in pomoč pri dojenju, kar bi morala biti skrb zdravstvenih delavcev, zdravstvenih ustanov, svojcev doječe matere, lokalne skupnosti, delovne organizacije ter države.

Zaščitne lastnosti materinega mleka
Dojenje je naraven in najprimernejši način hranjenja in sobivanja otrok z materami ter ima za zdravje in razvoj dojenčka neprecenljivo vrednost, opozarjajo v društvu. Materino mleko vsebuje vse, kar potrebuje otrok v prvih šestih mesecih za rast in razvoj. Imunske in zaščitne snovi v materinem mleku varujejo otroka pred številnimi boleznimi, znižajo možnost alergij, dojeni otroci pa imajo tudi poredkeje čezmerno telesno težo.

Materino mleko ima spremenljiv vonj in okus glede na prehranjevanje matere, to pa pomeni, da so dojeni otroci od vsega začetka navajeni na okus družinske hrane. Dojenje pa prinaša prednosti tudi materam, saj ženska, ki doji, hitreje izgubi med nosečnostjo pridobljene kilograme ter zmanjša možnost raka dojk in jajčnikov. Dojenje tudi podaljšuje zaščito pred novo nosečnostjo.