Ker je storitev dolgotrajne oskrbe kompleks storitev, ki zajema tako socialne, kot zdravstvene storitve, bodo z zakonom zgolj definirali osnovno košarico pravic, uporabnik pa bo lahko izbiral med neformalno oskrbo, pri čemer se bo lahko odločil za denarni prejemek ali za osebnega pomočnika, oziroma za formalno oskrbo na domu ali v instituciji. Foto: Reuters
Ker je storitev dolgotrajne oskrbe kompleks storitev, ki zajema tako socialne, kot zdravstvene storitve, bodo z zakonom zgolj definirali osnovno košarico pravic, uporabnik pa bo lahko izbiral med neformalno oskrbo, pri čemer se bo lahko odločil za denarni prejemek ali za osebnega pomočnika, oziroma za formalno oskrbo na domu ali v instituciji. Foto: Reuters
Se obeta davek za dolgotrajno oskrbo?

Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc je v okviru posveta v državnem svetu predstavila mogoče predloge za ureditev financiranja dolgotrajne oskrbe, o katerih se sicer še usklajujejo s finančnim ministrstvom. Za zdaj je jasno, da bo šlo za novo dajatev v sklopu osnutka zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je po njenih besedah tesno povezan tudi z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Na mizi imeli 20 možnosti, izbrali dve
Kot je poudarila ministrica, gre za nov sveženj pravic, ki jih bomo deležni vsi - oskrba na domu je namreč zdaj neurejena, imamo številne ljudi doma, ki dejansko nimajo oskrbe. Eden od ciljev zakona, ki je v pripravi, je tako tudi razbremeniti institucionalni del oskrbe in okrepitev oskrbe na domu, tako formalne kot neformalne, je pojasnila Kolar Celarčeva. V okviru priprave zakona o dolgotrajni oskrbi so imeli tako na mizi več kot 20 različic, ministrica pa je predstavila dve, na podlagi katerih bo "verjetno v bližnji prihodnosti prišlo do končne uskladitve z ministrstvom za finance".

Ker je storitev dolgotrajne oskrbe kompleks storitev, ki zajema tako socialne kot zdravstvene storitve, bodo z zakonom zgolj določili osnovno košarico pravic, uporabnik pa bo lahko izbiral med neuradno oskrbo, pri čemer se bo lahko odločil za denarni prejemek ali za osebnega pomočnika oziroma za uradno oskrbo na domu ali v instituciji.

Potrebovali bi vsaj 300 milijonov evrov
Za zagotavljanje pravic bi po ministričinih besedah potrebovali okoli 300 milijonov evrov, ob predvidevanju, da bo do leta 2020 število uporabnikov poraslo za 20 odstotkov, pa še nekoliko več. Vsi izdatki, vključno z novimi storitvami, ki jih danes ni, so ocenjeni na približno 356 milijonov evrov, je pojasnila in dodala, da bi 114 milijonov evrov skupaj z zdravstvenimi storitvami v sistem dolgotrajne oskrbe prenesli iz zdravstvene blagajne. Še nekaj sredstev bi prenesli iz drugih virov (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, državni proračun, občinski proračuni).

Kako (in koliko) bi plačevali?
Potrebovali pa bi še približno 107 milijonov evrov dodatnih finančnih virov, je pojasnila ministrica, v igri pa sta dva načina, od kod pridobiti ta denar: po prvem predlogu bi višino doplačila za dolgotrajno oskrbo določali po dohodkovnih razredih - podobno, kot je za zdravstveno nadomestilo predvideno v predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Glede na predstavljene podatke bi se višina doplačila gibala od štirih do 25 evrov mesečno.

Po drugi različici bi bilo doplačilo za dolgotrajno oskrbo določeno po štirih kategorijah zavarovancev. Osebe v delovnem razmerju, ki imajo dohodek, nižji od minimalne plače, brezposelni in prejemniki denarne socialne pomoči bi mesečno prispevali po štiri evre, upokojenci in vsi drugi pa po šest.

Po navedbah Kolar Celarčeve za sistem dolgotrajne oskrbe danes namenjamo nekaj manj kot 490 milijonov evrov, od tega 73 odstotkov iz javnih virov.

Se obeta davek za dolgotrajno oskrbo?