Sporni člen je po mnenju koordinativnega telesa družinske medicine, ki združuje vse institucije družinske medicine, poniževalen tako do stroke družinske medicine kot tudi do vseh drugih medicinskih strok in s tem do vseh zdravnikov in zobozdravnikov, ki delajo strokovno in stojijo za svojimi odločitvami, so zapisali.

Ne strinjajo se, da zdravniki družinske medicine nepotrebno ali neustrezno napotujejo bolnike na dodatne preiskave. "Raziskave, ki smo jih opravili v zadnjih letih na to temo, namreč kažejo popolnoma drugačno stanje," so zapisali v koordinativnem telesu. "Če pa gre za problem posameznega zdravnika, se to rešuje na individualni ravni, ne pa s potencialnim kaznovanjem velike večine dugih zdravnikov, ki delajo strokovno in racionalno."

Oddaljevanje od celovite obravnave bolnika
Ugotavljajo, da so odločevalci tudi tokrat ignorirali stroko in uporabili administrativne ukrepe. To pa po njihovem opozorilu ne more prispevati k boljšemu sodelovanju med primarno, sekundarno in terciarno ravnijo. "Strogo administrativno določanje stopenj nujnosti nas oddaljuje od bio-psiho-socialnega modela, od celovitosti obravnave bolnikov, skratka od tistega, zaradi česar smo zdravniki, in ne računalniki," so poudarili.

Problematika čakalnih dob se mora po njihovem mnenju reševati vsebinsko, in ne administrativno, "sploh pa ne na plečih bolnikov". Ti bodo namreč ob uveljavitvi spornega člena po njihovem mnenju največ izgubili. Ravno zaradi strahu pred kaznijo bodo namreč številni bolniki napoteni neustrezno, kar pa bo lahko za bolnike tudi usodno: "Strokovno odločanje zdravnika ne sme temeljiti na strahu, ampak na skrbi za bolnike z upoštevanjem bolnikovih in družbenih okoliščin."

Določbe so sporne tudi po mnenju Zdravniške zbornice Slovenije.