Na ESS-ju so delodajalska združenja zahtevala podrobnejše izračune vpliva zdravstvene reforme. Do zdajšnjih so kritični. Foto: BoBo
Na ESS-ju so delodajalska združenja zahtevala podrobnejše izračune vpliva zdravstvene reforme. Do zdajšnjih so kritični. Foto: BoBo
false
Zorko je opozoril, da jih nekatera ministrstva pri stvarjenju zakonskih predlogov niso vključila. Foto: BoBo

Tatjana Čerin z Gospodarske zbornice Slovenije je dejala, da je bilo več predlogov za podaljšanje javne razprave. A ker ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc ni bilo, takšne odločitve niso mogli sprejeti. So se pa dogovorili, da bodo socialni partnerji dobili dodatne finančne izračune o bolj dolgoročnih posledicah, tako z vidika obveznosti delodajalcev kot zavarovancev posameznih skupin.

Igor Antauer z Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije je pojasnil, da so bili izračuni, ki so jih dobili doslej, slabi, zato so zahtevali nove. A kot je ugotavljal, je videti, da "hočejo imeti zakon, ne glede na to, koliko bo obremenil zaposlene, delodajalce in ostale državljane". Dejal je, da za pravo reformo ni interesa, zgolj za nabiranje denarja in krpanje lukenj.

Na ministrstvu za zdravje so ob tem sporočili, da bodo pogajalski skupini v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) predali vse izračune, upoštevane pri pripravi predloga zakona. Javna razprava o njem se bo končala v nedeljo, 19. marca.

Za sindikate nekatere določbe nesprejemljive
Zdravstva so se člani ESS-ja dotaknili tudi v okviru obravnave osnutka nacionalnega reformnega programa (NRP). Čerinova je izpostavila dolgotrajno oskrbo, kjer so izrazili željo, da bi se podrobneje seznanili z izhodišči za to zakonodajo in njenimi finančnimi posledicami. Antauer je ob tem opozoril, da NRP ni usklajen s predvidenim novim zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je opomnil, da so pogajanja o predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju še v teku. Pomisleke imajo tudi glede odstavka, ki govori o upravljanju in vodenju javnih zavodov. Po njegovih besedah iz programa izhaja, da NRP predvideva nekatere precej radikalne spremembe, ki za sindikat niso sprejemljive.

V Pergamu so opozorili tudi na točko ministrstva za izobraževanje, ki je v nacionalni reformni program vključilo izhodišča za pripravo novega zakona o visokem šolstvu in zakona o raziskovalni dejavnosti. Tudi ta so po Počivavškovih besedah za sindikat nesprejemljiva.

Določena ministrstva socialnih partnerjev niso vključevala sproti
Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa je izpostavil, da nekatera ministrstva socialnih partnerjev niso ustrezno vključila v pripravo dokumentov za izvajanje NRP-ja, čemur je pritrdila tudi Čerinova. Gre predvsem za ministrstva za zdravstvo, gospodarski razvoj in tehnologijo ter pravosodje, je povedal Zorko. Dodal je, da so ta ministrstva zato dobila precej več vprašanj, pomislekov in pripomb na osnutek besedila kot tista, ki so to storila.

Dodal je, da so na seji sprejeli sklep, da v roku od 10 do 14 dni podajo svoje pripombe in predloge na danes obravnavani osnutek.