Strupene gobe vsebujejo različne toksične učinkovine, znaki in simptomi zastrupitve so odvisni od vrste strupa v gobi. Zato je potrebna velika pazljivost pri nabiranju in čiščenju gob, saj lahko pride do pomote. Foto: Reuters
Strupene gobe vsebujejo različne toksične učinkovine, znaki in simptomi zastrupitve so odvisni od vrste strupa v gobi. Zato je potrebna velika pazljivost pri nabiranju in čiščenju gob, saj lahko pride do pomote. Foto: Reuters
Gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih tudi ne jejmo kot glavni obrok oziroma zvečer pred spanjem, svetuje prim. Marija Jamšek. Foto: UKC Ljubljana

Kljub veliko večji ozaveščenosti o nevarnosti strupenih gob namreč še vedno vsako leto beležimo enega ali več smrtnih primerov zaradi zaužitja strupenih gob ali zapletov oziroma poslabšanja predhodnih bolezni po zaužitju sicer užitnih gob, opozarjajo v UKC Ljubljana.

"V primeru kakršnih koli težav po zaužitju gob se moramo takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo na osnovi anamnestičnih podatkov in prizadetosti bolnika ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma hospitalna obravnava," pravi prim. Marija Jamšek s Centra za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana in opominja, da se ne smemo zanašati, da bo driska v dnevu ali dveh minila. "Če se zastrupite z zeleno mušnico, ali njej sorodnimi gobami, lahko pride po prehodnem izboljšanju prebavnih težav do hude okvare organov - predvsem jeter in ledvic, ali tudi smrti."

Lani na oddelek sprejetih pet bolnikov
Lani so v centru za zastrupitev Interne klinike UKC Ljubljana prejeli okoli 40 klicev zaradi zastrupitev, na oddelek pa so sprejeli pet bolnikov. To je veliko manj kot leto prej, ko so prejeli 100 klicev in na oddelku obravnavali 33 bolnikov. K velikemu padcu števila zastrupitev v zadnjih dveh desetletjih so največ pripomogli izobraževanje gobarjev o pravilnem nabiranju gob, njihovi ustrezni pripravi in tudi pomenu pravočasne zdravniške pomoči.

Zlata pravila nabiranja in uživanja gob:

• Nabirajmo in jejmo le gobe, ki jih dobro poznamo.
• Gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami zaradi bolezni, kot so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke, rane na želodcu in dvanajstniku.
• Gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih tudi ne jejmo kot glavni obrok oziroma zvečer pred spanjem.
• Gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive.
• Nabrane gobe ustrezno pripravimo čim prej (v prvih 24 urah), bodisi kot svež obrok hrane, ali pa jih ustrezno konzervirajmo (npr. blanširamo in zmrznemo, sušimo).
• Ker so dobro gojišče za bakterije, jih ne shranjujmo v "hladnih shrambah" ali hladilniku.
Tako svetuje prim. Marija Jamšek

Usodne so lahko tudi neustrezno pripravljene užitne gobe
Največkrat imajo uživalci gob prebavne motnje v smislu slabosti, bruhanja in driske, ki se pojavijo kot posledica neustrezno pripravljenih užitnih gob, pogosto tudi zaradi tega, ker jih zaužijejo v poznih večernih urah. Vzroki za težave so lahko tudi neustrezno shranjevanje ali priprava gob, uživanja starih, surovih ali razpadlih gob, neupoštevanje diete pri ljudeh z obolenji žolčnika, želodca, trebušne slinavke in podobno, opozarjajo v kliničnem centru.

Simptomi zastrupitve se razlikujejo od vrste strupa v gobi, največ strupenih gob pa povzroči slabost, bruhanje, krče v trebuhu in drisko, nekatere pa lahko okvarijo tudi jetra in druge organe, ali vplivajo na osrednje živčevje in povzročijo zmedenost ali halucinacije.

Od slabosti, bruhanja do odpovedi posameznih organov
Najbolj znane in nevarne so zelena mušnica in njej sorodne gobe, ki med drugim vsebujejo strup amatoksin. Smrtno nevarne so tudi gobe iz skupin dežničkov, kučmic in luskinčkov, ki poleg slabosti, bruhanja, driske in hudih krčev povzročajo tudi odpoved posameznih organov. Kot opominjajo v UKC Ljubljana, se lahko kljub najsodobnejšemu zdravljenju tovrstne zastrupitve končajo s smrtjo, zlasti so v nevarnosti otroci, starejši in bolniki s pridruženimi boleznimi.

Do smrti lahko pride, če oseba zaužije strupeno gobo, lahko pa tudi zaradi zapleta oziroma poslabšanja predhodne bolezni zaradi zaužitja neustrezno pripravljenih gob, ki so sicer užitne. Kot še opozarja strokovnjakinja, moramo biti pozorni na čas, ki preteče med zaužitjem gob in prvimi simptomi zastrupitve. Zlasti moramo biti pozorni na zastrupitve z gobami, kjer so simptomi nastopili po šestih do 12-24 urah.

Praksa sicer kaže, da se pogosto zastrupijo tudi dobri poznavalci gob, če so bili pri čiščenju gob neprevidni in so med množico nabranih gob spregledali strupeno, ali pa pri tem niso nosili očal, ki jih sicer nosijo.