Virus se prilagaja človekovemu imunskemu sistemu in je vse bolj "razvodenel", čas med okužbo in izbruhom aidsa pa se podaljšuje. Vse to gre v korist prizadevanjem za zajezitev pandemije.

S HIV-om je po svetu okuženih več kot 35 milijonov ljudi in v njihovih telesih se praviloma bije hud boj med imunskim sistemom in virusom. A vsake toliko časa se s HIV-om okuži kdo, čigar imunski sistem je v boju s HIV-om izredno učinkovit.

V takšnem primeru postane virus nekako ujet in preostaneta mu le dve možnosti - ali bo uničen ali pa se bo spremenil in tako preživel, je za britanski BBC pojasnil profesor Philip Goulder iz Oxforda.

Strošek preobrazbe je zmanjšana sposobnost virusa, da se reproducira, posledično pa postane manj nalezljiv in potrebuje več časa, da povzroči izbruh bolezni, aidsa. Ta šibkejši virus se nato širi naprej in začne se počasen krog "redčenja"HIV-a.

Znanstveniki z Univerze Oxford so ta proces spremljali v Afriki, in sicer s primerjavo med Bocvano, kjer se HIV že dolgo širi, in Južnoafriško republiko (JAR), ki jo je virus dosegel približno desetletje pozneje.

Po Goulderjevih besedah so bili rezultati "osupljivi", saj so ugotovili, da je sposobnost reproduciranja HIV-a v Bocvani za kar deset odstotkov nižja kot v JAR. "Pred našimi očmi se odvija evolucija in presenetljivo je, kako hiter je ta proces ... Sposobnost virusa, da povzroči bolezen, se upočasnjuje, in to bo pomagalo pri njegovi zajezitvi."

Še pred dvema desetletjema je bil povprečen čas od okužbe do pojava aidsa deset let, v zadnjem desetletju pa se je to obdobje v Bocvani podaljšalo na 12,5 leta. "Lahko si predstavljamo, da bi se sčasoma to obdobje še in še podaljševalo, tako da bi ljudje v prihodnosti desetletja ostali asimptomatični," je povedal Goulder.

Znanstveniki obenem ugotavljajo, da so tudi protiretrovirusna zdravila tista, ki HIV silijo v vse milejše oblike. Ta zdravila, ki se vse bolj množično uporabljajo, namreč najprej napadejo najhujše različice HIV-a in pustijo milejšim priložnost, da se dodatno razširijo.