Zdravje
(1)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 4 glasov Ocenite to novico!
17. november
Ob 17. novembru, dnevu prezgodaj rojenih otrok, raziskovalci predstavljajo dejavnosti, ki potekajo v okviru projekta CareToy. Foto: EPA
17. november
Cilj projekta Caretoy, ki ga financira Evropska komisija, je uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij za namen zgodnjega zaznavanja nevroloških motenj in ukrepanja v prvih mesecih življenja. Foto: EPA

Dodaj v

Inteligentni sistem za vadbo prezgodaj rojenih otrok na domu

Ob dnevu nedonošenčkov
17. november 2014 ob 07:14,
zadnji poseg: 17. november 2014 ob 08:10
Ljubljana - MMC RTV SLO

Čeprav možganska kap in druge nevrološke motnje prizadenejo predvsem starejše, tudi delež prizadetih otrok ni zanemarljiv.

Ocene kažejo, da ima približno 10 odstotkov otrok in mladostnikov zaznavne nevrološke motnje. Cerebralna paraliza, večinoma kot posledica prirojenih možganskih poškodb, je najpogostejši vzrok motoričnih motenj v zgodnjem otroštvu (pojavnost: od 2 do 3 primere na 1000 rojstev). Pogostnost motenj se poveča kar na od 40 do 100 primerov na 1000 rojstev pri otrocih, ki so prezgodaj rojeni z zelo majhno porodno težo.

Ob 17. novembru, dnevu nedonošenčkov, raziskovalci predstavljajo dejavnosti, ki potekajo v okviru projekta CareToy, pri katerem sodeluje Laboratorij za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Poleg slovenskih raziskovalcev pri projektu sodelujejo še univerza Scuola Superiore Sant'Anna (Italija), klinika Fondazione Stella Maris (Italija), Univerza v Hamburgu (Nemčija), Center za rehabilitacijske nevroznanosti "Helen Elsass" (Danska) ter podjetji STMicroelectronics in MR&D (Italija).

Cilj projekta Caretoy, ki ga financira Evropska komisija, je uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij za namen zgodnjega zaznavanja nevroloških motenj in ukrepanja v prvih mesecih življenja. Koncept temelji na uporabi nizkocenovne otroške igralnice, opremljene z raznolikimi senzorji in zvočno-svetlobnimi dražljaji, vgrajenimi v pametne igrače, in zaslonom. Senzorji omogočajo neinvazivno spremljanje otrokovega razvoja (nadzor drže, ravnotežja, manipulativnih in ostalih motoričnih sposobnosti), zvočno-svetlobni dražljaji in animacije, prikazane na zaslonu, pa stimulirajo raznolike dejavnosti otroka ter ga za pravilno izvedbo tudi nagrajujejo.

Sistem omogoča vadbo ne le v kliničnem okolju, ampak skozi igro staršem omogoča nadaljevanje intenzivne vadbe tudi na domu, pri čemer klinično osebje prek oddaljenega dostopa prilagaja vadbene dejavnosti razvojnim potrebam otroka. Vse komponente sistema v celoto povezuje inteligentni nadzorni sistem ter telerehabilitacijski pristop zbiranja in analize podatkov v oblaku. Pametna otroška igralnica omogoča stimulacijo razvoja možganov in kognitivnih sposobnosti prezgodaj rojenih otrok, s čimer se zmanjša tveganje za nevrološke motnje.

Prvi rezultati pilotne študije, ki je bila izvedena na 20 prezgodaj rojenih dojenčkih, so zelo spodbudni. Zaznane so bile pozitivne spremembe v motoričnem razvoju otrok in sistem je bil dobro sprejet pri starših. Raziskovalci verjamejo, da bodo po koncu klinične študije v prvi polovici leta 2015 lahko pokazali, kako obogateno vadbeno okolje izboljša napoved otrok z največjim tveganjem za nevrološke motnje. Klinična študija trenutno poteka s šestimi pametnimi otroškimi igralnicami sočasno. Tri igralnice so nameščene pri družinah prezgodaj rojenih otrok v Italiji, tri pa pri družinah na Danskem. Podatki, zbrani z množico senzorjev, se analizirajo v Ljubljani in posredujejo terapevtom, ki jih primerjajo s kliničnimi opažanji.

Dobra ura z Boštjanom: Prezgodnje rojstvo (Ugriznimo znanost, 28. november 2013)

L. D.
Prijavi napako
Komentarji
smr3k4
# 17.11.2014 ob 08:38
Vse čestitke osebju laboratorija za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani!
Me zanima, koliko od teh študentov, raziskovalcev, znanstvenikov iz ljubljanskega laboratorija ima ali bo imelo še naprej dobro plačano službo in stimulativno okolje še naprej tukaj v Sloveniji?
Kazalo