Kazen tistim, ki se ne bodo cepili, bo tudi do tridesetkrat višja od dosedanjih glob, ki so se vrtele med 150 in 250 evri, a jih v praksi niso terjali. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Kazen tistim, ki se ne bodo cepili, bo tudi do tridesetkrat višja od dosedanjih glob, ki so se vrtele med 150 in 250 evri, a jih v praksi niso terjali. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Razdelitev javnega mnenja glede cepljenja je v Italiji sledila širšemu trendu, zaostrila pa se je v zadnjem letu, ko se je vodja opozicijskega Gibanja petih zvezd Beppe Grillo v svojih javnih nastopih opredelil izrazito proti cepljenju. Gibanje je v zadnjem času omililo svoja stališča - a že v času epidemije ošpic v državi. Od začetka leta so imeli več kot 2.200 primerov te nalezljive bolezni, medtem ko so jih v celem prejšnjem letu našteli samo 840.

Ministrica za zdravje Beatrice Lorenzin je zato napovedala ostre ukrepe - v petek jih je potrdila tudi vlada. Zakonski dekret predvideva dvanajst obveznih cepljenj in ne več samo štirih, kot je veljalo doslej. Na obveznem seznamu so po novem cepiva proti ošpicam, mumpsu, noricam in rdečkam ter proti meningitisu tipa B in C.

Starši po novem ne bodo mogli vpisati otroka v jasli ali vrtec, če ta ne bo ustrezno cepljen. Ministrica Lorenzinova je v začetku razprave zahtevala še strožja merila, na koncu pa dosegla določilo, po katerem bo eden od obveznih dokumentov pri vpisu v katerokoli izobraževalno ustanovo do 16. leta starosti tudi potrdilo o opravljenih cepljenjih. Starši otrok, ki se bodo necepljeni vpisovali v višji razred osnovne ali v prva dva letnika srednjih šol, bodo najprej opozorjeni, nato pa kaznovani. Kazen bo tudi do tridesetkrat višja od dosedanjih glob, ki so se vrtele med 150 in 250 evri, a jih v praksi niso terjali.
Janko Petrovec, Radio Slovenija