Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel priča pred preiskovalno komisijo DZ-ja o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu, 17. januarja 2018. Foto: DZ/Borut Peršolja
Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel priča pred preiskovalno komisijo DZ-ja o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu, 17. januarja 2018. Foto: DZ/Borut Peršolja
Vesel pred preiskovalno komisijo
Vesel je ugotovitve predstavil za zaprtimi vrati. Foto: DZ/Borut Peršolja
Matvoz priča v DZ-ju
Matvoz v poročilu ni našel indicev, ki bi zahtevali preiskavo kartelnega dogovarjanja. Foto: DZ/Borut Peršolja
Preiskava zlorab v zdravstvu


Vesel je pojasnil, da je Računsko sodišče izdalo sklep o izvedbi revizije v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana iz razlogov, zaradi katerih je bila tudi ustanovljena preiskovalna komisija DZ-ja o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic. Sodišču so po njegovih besedah ostali le še končni popravki, nato pa bo poročilo pripravljeno za izdajo.

Revizija je v UKC-ju preverila pravilnost nabave medicinske opreme in zdravstvenega materiala za leti 2014 in 2015. Poleg tega je vzela pod drobnogled razpoložljivost in učinkovitost uporabe opreme, saj je Računsko sodišče zanimalo tudi vprašanje donacij. Revizija pa ni zajela področja žilnih opornic, saj je dokumentacija pri parlamentarni preiskovalni komisiji.

Računsko sodišče se med revizijo ni moglo pogovoriti s posamezniki ali preveriti njihovih bančnih računov, saj nima preiskovalnih pristojnosti, je opozoril Vesel in napovedal, da pa bo sodišče ob izdaji poročila z razkritji seznanilo pristojne organe. Ob tem je spomnil, da je preiskovalna komisija pozvala sodišče tudi k reviziji mariborskega UKC-ja.

Podrobnosti predstavljene za zaprtimi vrati
Vesel zaradi zaupnosti prihodnjih dejavnosti Računskega sodišča ni mogel razkriti, ali bo sodišče izvedlo revizijo tudi v mariborskem UKC-ju. Iz Veselove razlage, da se sodišče zaveda prioritete pobud iz DZ-ja oz. jih je v določenem delu tudi dolžno upoštevati, pa je bilo mogoče sklepati, da lahko revizijo v kratkem pričakujejo tudi v Mariboru.

Sicer je Vesel med pričanjem opozoril, da nabavo v slovenskem javnem zdravstvu bremenijo klientelistične povezave. Težavo po njegovih besedah predstavlja tudi majhnost trga, ki daje dobaviteljem možnost izsiljevanja diferenciranih cen. Kritičen je bil tudi do prevelike vloge zdravnikov pri specifikaciji opreme in materiala, ki sta predmet nabave.

Rešitev Vesel vidi v čimprejšnjem oblikovanju strokovnih oz. tehničnih standardov nabave. Naslednji korak, ki bi ga po njegovem mnenju moralo storiti zdravstvo, je vzpostavitev skupnega javnega naročanja na področjih, kjer deluje trg. Navedel pa je tudi težavo pomanjkanja določenih specialistov, kar nekaterim zagotavlja privilegiran položaj.

Vesel je spomnil, da je Računsko sodišče v desetih letih ukvarjanja z zdravstvom naznanilo sum storitve kaznivega dejanja v okoli desetih primerih. Ob tem je navedel veliko tveganje, ki ga prinašajo donacije dobaviteljev opreme in materiala. Revizija v ljubljanskem UKC-ju je zato po njegovih besedah tudi preverila, kako zavod "obvladuje" donacije.

Med drugim se je Vesel dotaknil tudi po njegovem mnenju neučinkovitega uveljavljanja vloge države v svetih javnih zdravstvenih zavodov. Prav tako je poudaril ključno odgovornost direktorjev zavodov pri nabavi opreme in materiala. Težavo pa vidi v tem, da imajo direktorji pri menedžerskih potezah pogosto zvezane roke.

Matvoz: V vmesnem poročilu ni potrebnih indicev
Zdravstvena preiskovalna komisija DZ-ja, ki ji predseduje Jelka Godec (SDS), je zaslišala tudi direktorja agencije za varstvo konkurence Andreja Matvoza. Pojasnil je, da agencija v vmesnem poročilu, ki ga je dobila od komisije, za zdaj ni zaznala indicev, ki bi zahtevali preiskavo morebitnih protikonkurenčnih ravnanj oz. kartelnega dogovarjanja.

Matvoz je takšno odločitev agencije utemeljil tudi z visoko stopnjo verjetnosti protikonkurenčnih ravnanj, ki je potrebna, da bi agencija od sodišča dobila odredbo o preiskavi. Vendarle pa agencija po njegovih besedah nadaljuje presojo vmesnega poročila preiskovalne komisije. Dodal je, da je zastaralni rok v tem primeru deset let.

Godčeva je izrazila razočaranje nad razlago, da ni dovolj indicev za preiskavo. Podvomila je o tem, ali je Matvoz sploh prebral vmesno poročilo, zato mu je zastavila nekaj vprašanj v povezavi z njegovo vsebino, na katera pa ni dobila natančnih odgovorov. Začudila se je tudi nad njegovo razlago, da direktor agencije ne more voditi postopka preiskave. Zakonodaja namreč po navedbah Godčeve pravi drugače.

Ta teden še Smrdel in Bratuškova
Preiskovalna komisija bo v tem tednu zasedala še dvakrat in nadaljevala zaslišanje prič. V petek tako pričakuje predsednika državne revizijske komisije Boruta Smrdela in Alenko Bratušek, ki je bila od 16. aprila do 18. septembra 2014 kot takratna premierka tudi v funkciji ministrice za zdravje.

Razpis za novega generalnega direktorja
UKC Ljubljana bo 20. januarja v dnevnem časopisju in na zavodu za zaposlovanje objavil razpis za generalnega direktorja, je povedal predsednik sveta Jože Golobič. O kandidatih bo svet odločal na seji 14. februarja. Golobič pričakuje, da se bo za to mesto potegoval tudi zdajšnji v. d. direktorja Aleš Šabeder. Svet UKC-ja je na tokratni seji imenoval razpisno komisijo, ki bo pregledala vloge kandidatov. Ti se lahko prijavijo na razpis do 30. januarja, nato pa bo svet na seji 14. februarja pregledal prijave in odločal o imenovanju novega generalnega direktorja.


Video
: Posnetek 33. seje preiskovalne komisije v dveh delih

Preiskava zlorab v zdravstvu