Zdravje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.6 od 59 glasov Ocenite to novico!
bolnišnica, zdravniki
Zdravstveni delavci so priznali, da pogosto nimajo ustreznih kompetenc, ko se srečujejo z bolniki iz drugačnih kulturnih okolij. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
       Obstaja prepričanje, da prihaja do nesporazumov samo s pripadniki neslovenskih etničnih skupin. Da, tudi tam, a ne le tam. Zelo pogosto je prihajalo do nesporazumov med zdravstvenimi delavci in brezdomci, osebami z duševnimi težavami, uporabniki prepovedanih drog, z revnimi …       
 Uršula Lipovec Čebron
false
Maučec Zakotnikova (v sredini) želi nadgradnjo s tolmači in kulturnimi mediatorji prenesti na sistemsko raven. Foto: MMC RTV SLO
       Ta program je v življenju teh žensk sprožil številne spremembe in z njim so bile izredno zadovoljne in zanj hvaležne. Dobile so namreč občutek, da je nekdo prisluhnil njihovim potrebam, da so sprejete.       
 Vera Haliti
Nemčija
Stik z drugimi kulturami ima vedno svoje posebnosti in subtilnosti, ki jih je mogoče usvojiti šele v daljšem časovnem obdobju. Foto: EPA
       Ena izmed pogostih pasti, v katere so se ujeli naši predhodniki v tujini, je, da so spregledali, da se kultura pogosto uporablja za prikrivanje socialnih in ekonomskih neenakosti.       
 Uršula Lipovec Čebron
VIDEO
NIJZ izdal priročnik Kult...

Dodaj v

Kako obravnavati Kitajce, Albance, Rome …? Zdravstvo je pogosto razoroženo.

Umanjkanje kulturnih kompetenc lahko vodi v velike težave
11. januar 2017 ob 15:34
Ljubljana - MMC RTV SLO

V Sloveniji je po dolgih desetletjih zaostanka za zahodnim svetom le nastal priročnik, ki zdravstvenim delavcem daje neke nove usmeritve, kako ravnati v stiku s kulturnimi razlikami.

Priročnik z naslovom Kulturne kompetence in zdravstvena oskrba je prvo tovrstno delo v Sloveniji, je uvodoma pojasnila Jožica Maučec Zakotnik, ki vodi področje preventivnega zdravstvenega varstva odraslih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Projekt ustvarjanja priročnika se je začel v sklopu širšega državnega projekta Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju, ki so ga začeli na pobudo ministrstva za zdravje.

Na začetku so morali ugotoviti, kdo so tiste ranljive skupine, ki imajo težave pri dostopu do zdravstvenih storitev. Zato so leta 2014 v osmih slovenskih mestih s 121 ljudmi izvedli kvalitativno raziskavo in identificirali več kot 35 ključnih ranljivih skupin (brezposelne, prekarne delavce, uživalce mamil, ljudi z motnjami v duševnem zdravju, osebe z gibalnimi ovirami …). Vse te skupine, vključno z zdravstvenimi delavci, pa so pri ovirah navedle kulturne razlike. Zdravstveni delavci so ob tem odkrito priznali, da jima manjka kompetenc, kako ravnati z različnimi kulturami, je pojasnila Maučec Zakotnikova.

Usposabljanja potekajo, a cilj je sistemska sprememba
Na podlagi tega so pripravili oceno potreb uporabnikov in izvajalcev preventivnih programov. Poleg tega so ugotovili, da so marsikatere ovire sistemske, se pravi, da izvirajo iz zakonskih predpisov. Zato so pripravili tudi nabor predlogov za odpravo ovir, s katerimi se srečujejo ranljive skupine pri dostopanju do zdravstvenih storitev, standard za zagotavljanje enakosti v zagotavljanju zdravstvene oskrbe ranljivim skupinam ter orodje, s katerim se bodo zdravstvene inštitucije lahko same ocenjevale. "To je zelo pomembno orodje, da lahko zdravstvena ustanova sploh prepozna, kje se v svojem okolju nahaja, kako razpoznava te težave in kako jih rešuje," je poudarila Maučec Zakotnikova.

Ker je zdravstveno osebje poudarilo, da jim manjka ustreznih kompetenc, ko pride do stika z drugačnimi kulturami, so pripravili program za povečevanje kulturnih kompetenc, ki so ga že izvedli v treh okoljih oz. zdravstvenih domovih (ZD). Pri tem so ubrali skupnostni pristop in v t. i. centre za krepitev zdravja vključili vse pomembnejše deležnike: zdravstvene domove in zdravstvene delavce, centre za socialno delo, zavod za zaposlovanje, nevladne organizacije, ki so skupaj s tolmači in kulturnimi mediatorji ranljivim skupinam poskušali olajšati dostop do zdravstvenih storitev. Te skupine nato vključijo v preventivne programe, ki jih prilagodijo potrebam posameznih skupin.

Rešitve so torej preizkušene v praksi, cilj pa je širši, je opozorila Maučec Zakotnikova. Najprej bodo projekt širili na 25 okolij, končni cilj pa je kulturne mediatorje in tolmače uvesti v vse zdravstvene domove oz. rešitev narediti sistemsko in poskrbeti, da bodo ti novi kadri tudi kakovostno usposobljeni. Doslej je bilo v tem programu usposobljenih 41 ljudi.

Ne bo pa šlo brez uvajanja učenja kulturnih kompetenc v učne programe dodiplomskega študija, kar ponekod na neki način že počno, npr. na zdravstveni fakulteti v Mariboru, kjer so priročnik začeli uporabljati kot učbenik.

Dragocena izkušnja za vse
Svojo izkušnjo z novim pristopom je delila tudi sodna tolmačka in kulturna mediatorka Vera Haliti. V Celju so namreč izvedli 10-tedenski program, v katerem so albanske ženske vključili v preventivni program pravilnega prehranjevanja in gibanja.

"Ta program je v življenju teh žensk sprožil številne spremembe in z njim so bile izredno zadovoljne in zanj hvaležne. Dobile so namreč občutek, da je nekdo prisluhnil njihovim potrebam, da so sprejete. Zanje je bilo zelo pomembno, da imajo neko obveznost zunaj izključno družinskega življenja, kjer morajo biti ob točno določeni uri. Obstaja stereotip, da so albanske ženske nepismene, da ne znajo jezika … Ne smemo vseh metati v isti koš. Slovenščina je za albansko govoreče zelo težek jezik in imajo celo paleto težav v zdravstvenem sistemu, upravnih enotah, šolah. Ker te ženske ne znajo jezika, imajo že tako slabo samopodobo, in če dobijo negativen odziv, se bodo še bolj zaprle vase. Zato gre veliko albanskih žensk k zdravniku na Kosovo ali v Makedonijo," je orisala svojo izkušnjo. Poudarila je tudi, da so se udeleženke tega programa glede zdrave prehrane in gibanja naučile stvari, ki jih morda jemljemo kot samoumevne, a so jih spoznale prvič.

Kulturni nesporazumi tudi s slovenskim prebivalstvom
Ena izmed soavtoric, Uršula Lipovec Čebron s Filozofske fakultete, je ob tem znova poudarila, da je raziskava, na podlagi katere so pripravili oceno potreb uporabnikov in izvajalcev preventivnih programov, da so se ovire v zdravstvu zelo velikokrat nanašale na kulturne in jezikovne nesporazume. "Obstaja prepričanje, da prihaja do nesporazumov samo s pripadniki neslovenskih etničnih skupin. Da, tudi tam, a ne le tam. Zelo pogosto je prihajalo do nesporazumov med zdravstvenimi delavci in brezdomci, osebami z duševnimi težavami, uporabniki prepovedanih drog, z revnimi," je navedla.

Treba je dojeti, da uradna medicina ni nevtralna, ampak je kulturno pogojena in znotraj slovenske družbe lahko vidimo zelo različne kulture, je dodala. Slovenija že več desetletij zamuja, da bi ta vidik vnesla v svoj zdravstveni sistem. "Lahko bi samo prevedli kakšen tuj priročnik, vendar smo želeli izhajati iz domačega okolja in težav, s katerimi se srečujemo tukaj," je pojasnila.

Opozorila je, da je ena od pasti tudi mišljenje, da je pridobivanje kulturnih kompetenc kratkotrajen proces, kar je daleč od resnice. "Ena izmed pogostih pasti, v katere so se ujeli naši predhodniki v tujini, je, da so spregledali, da se kultura pogosto uporablja za prikrivanje socialnih in ekonomskih neenakosti. V preteklosti se je pogosto delala tudi napaka, da so se priročniki za posamezne skupine, npr. pripadnike skupnosti LGBT ali za afriške ženske, delali posebej, čeprav so prepreke, s katerimi se spopadajo, zelo podobne" je še dejala.

Ministrstvi za delo in zdravje predloge odprave sistemskih ovir že imata na mizi, zdaj je žoga na njuni polovici igrišča, da jih tudi uveljavita. Maučec Zakotnikova pravi, da je sodelovanje z zdravstvenim ministrstvom dobro in da skupaj iščejo najboljše rešitve, kako mediatorje in tolmače uvesti v celoten sistem. Verjetno torej lahko pričakujemo pozitivne premike tudi na tem področju, vendar bo proces dolgotrajen.

Andrej Čebokli
Prijavi napako
Komentarji
Suzuki
# 11.01.2017 ob 15:47
Namesto da se mi ukvarjamo s tem kako ravnati z vsakim tujcem posebej, da ja ne bo kdo užaljen, kaj če bi se tujci naučili, da se v NAŠI državi vede tako, kot to določajo NAŠE kulturne norme in zakoni.
Drncl
# 11.01.2017 ob 15:45
S čim se ukvarjajo, ... Medtem ko lasten narod zmrzuje na hodnikih bolnišnic, čakalne dobe so pet let, ...
penzl
# 11.01.2017 ob 15:53
Sem srečal kitajca, ki zna skoraj popolno slovenščino. Večje razlike med dvema jezikoma praktično ne bi moglo biti. Albanci imajo pa "težave z jezikom" kamorkoli gredo, tudi po več letih... Zato ne tu nakladat kot da so šele včeraj prišli. Vse se da, če se hoče, njim pač manjka predvsem volje do učenja in prilagajanja.
frgo
# 11.01.2017 ob 15:46
V Celju so namreč izvedli 10-tedenski program v katerem so albanske ženske vključili v preventivni program pravilnega prehranjevanja in gibanja.

Ta podatek mi je zelo polepšal dan.
Skippy
# 11.01.2017 ob 15:42
Evo, to je glavni problem slovenskega zdravstva. Ne pa večletne čakalne dobe.
Zoro27
# 11.01.2017 ob 15:51
Kako ravnati s Slovencem. Pošiljaš ga od zdravnika do zdravnika, pri vsakemu čaka nekaj mesecev, pa še vedno ne bo ugotovil, da je preveč pohleven.
vnk
# 11.01.2017 ob 16:32
Slovenščina je za albansko govoreče zelo težek jezik in imajo celo paleto težav v zdravstvenem sistemu, upravnih enotah, šolah. Ker te ženske ne znajo jezika

Pa kako no? Kako lahko to mirno zapišete brez kritike? V Sloveniji smo, predpogoj, da družba deluje je slovenski jezik no, pa ne morete dajat dovoljenja za bivanje nekomu, ki ne bo v družbi mogel funkcionirat. Težek jezik... če bom šel na Japonsko ali Kitajsko, bo zame tudi težek jezik, ampak sem se odločit it tja živet in posledica je, da se moram naučit jezik.

To ni nobena integracija, to je sama podtuha.
Zoro27
# 11.01.2017 ob 15:53
Seveda je za tolmače vedno denar. Kdo je že najbolje plačan posameznik od države? Aja, sodni tolmač za albanščino.
Damny
# 11.01.2017 ob 16:20
Čakaj malo. Kdo se mora prilagoditi???
FancyBoy
# 11.01.2017 ob 16:15
"Sem srečal kitajca, ki zna skoraj popolno slovenščino. Večje razlike med dvema jezikoma praktično ne bi moglo biti. Albanci imajo pa "težave z jezikom" kamorkoli gredo, tudi po več letih..."

bolj se ne bi mogel strinjati
vnk
# 11.01.2017 ob 16:00
Iz priročnika:

V Sloveniji se na prihod beguncev danes in v preteklosti (ob prihodu beguncev iz Bosne in
Hercegovine v času vojne na Balkanu) pogosto gleda kot na izreden dogodek, na katerega se slovenske oblasti odzivajo z izrednimi ukrepi (na mejo postavijo oborožene vojake in žičnato ograjo). To je posledica sekurizacijskega diskurza, ki migrante vidi kot grožnjo za varnost prebivalstva.


Iz izkušenj drugih evropskih držav se je sekurizacijski diskurz pokazal kot tisti, ki med prebivalci utrjuje sovraštvo do priseljencev, ter preprečuje sobivanje priseljencev z večinskim prebivalstvom.

Če evropsko zgodovino prepoznamo kot zgodovino migracij ter vidimo, kako je prepletanje
različnih etničnih skupin povzročilo mnoge družbene inovacije ter bistveno prispevalo h
gospodarskemu blagostanju, potem na migracije ne moremo gledati kot na izjemo.


Pa to je politična propaganda no, ne me basat. Pa sponzorira ga tudi "norway grants".
MatjazP
# 11.01.2017 ob 16:38
Sem šel enkrat v Kaliforniji k zdravniku .. in je takoj priskrbel tolmača za slovenščino, pa še za kosilo sem dobil kranjske klobase z matevžem.

Dajte ga no lomit ..
sprehajalec
# 11.01.2017 ob 16:51
Kako obravnavati Kitajce, Albance, Rome …? Zdravstvo je pogosto razoroženo.

Dajte raje se vprašajte kako izterjati Kitajce, Albance in Rome za kritje stroškov zdravstvenih storitev. Da ne bo na koncu tako, da se jim prilagodiš v načinih in navadah, na koncu gre pa še vse na slovenske davkoplačevalce.
pace
# 11.01.2017 ob 16:50
"Slovenščina je za albansko govoreče zelo težek jezik in imajo celo paleto težav v zdravstvenem sistemu, upravnih enotah, šolah. Ker te ženske ne znajo jezika, ... "
A Slovenci naj bi se v lastni državi začeli učiti albansko, ker je njim pretežko naučiti se osnov sporazumevanja v slovenskem jeziku?
Kako to, da pa so se vsi v Sloveniji živeči Kitajci naučili govoriti dovolj slovensko, da se lahko v slovenščini sporazumevajo.
Kakšen status sploh imajo ti Albanci v Sloveniji, ki odklanjajo učenje slovenščine? Kdo jim izdaja dovoljenje za bivanje, morda celo državljanstva?
To so sedaj tisočletne sanje Slovencev o lastni državi, da se nas spreminja v drugo Kosovo. Albanci že imajo dolgo svojo državo, zraven so dobili še eno - Kosovo, tukaj pa je Slovenija.
piagolo
# 11.01.2017 ob 15:47
Vem za kulturni nesporazum, ki sem ga sam izkusil. Leta 1993 ali 94 sem v eno od naših bolnic urologu prinesel vzorec mojega močno spremenjenega urina. Pa mi je rekel: Baci to, šta će ti to!
In sem ga sporazumno bacil.
Plavix
# 11.01.2017 ob 16:45
In prosim, če ne podcenjujete zdravstvnih delavcev, ker smo tako zdravniki, kot tudi sestre usposobljeni za delo z ljudmi in spoštovanjem njihove integritete. Če nekdo ne zna Slovenščine ali Angleščine, pač pokličemo tolmača - je vedno dostopen vsaj po telefonu, tako, da tukaj ni nobenih težav!! Tudi, ženske iz drugih kultur, ki pač ne kažejo kože, prevzame ženska kolegica. To vse super poteka in še nikoli nismo zaradi tega imeli težav, ne v preteklosti ne zdaj v navalu ilegalcev in beguncev, ki izkoriščajo naš zdravstveni sistem.
In ta članek je neko vsiljevanje nekega but******(ne bom rekel na glas) mnenja in posiljevanje naroda z nečim kar nočemo!

Pa ne boste nas prisilili, da mislimo kot vi! Če vam kaj v Slovneiji ne paše dragi AI, "(ne)mirovni institut",... pojdite kamor vas je volja in vsiljujte svoje poglede tistim nacijam. Me zanima kako dolgo!
Noob
# 11.01.2017 ob 17:28
Namesto da se mi ukvarjamo s tem kako ravnati z vsakim tujcem posebej, da ja ne bo kdo užaljen, kaj če bi se tujci naučili, da se v NAŠI državi vede tako, kot to določajo NAŠE kulturne norme in zakoni.

Se podpišem pod to milijonkrat! To jaz tupim ljudem že par let, odkar se je začelo to priseljevanje. A nekateri že zmeram pravijo, zemlja je od vseh, ljudje migrirajo že odkar pomnimo. Ma kakšna zemlja je od vseh??? Zemlja, ki je začrtana z državnimi mejami neke države, je točno od tistih ljudi, ki so se tam rodili oz. od njihovih prednikov, ki so črte začrtali. Tisti, ki pa potem pridejo nakdadno, je pa seveda logično da se morajo obnašati, tako kot velevajo NAŠA pravila. Mislim, nevem, kaj je tukaj težkega za razumet. Seveda, potem sem takoj nazi in desničar in nevem kaj še vse, pošiljajo me v stranko Jelinčiča in podobno. Pustimo zdaj tu mojo politično usmeritev, vendar daleč od tega, da bi bil radikalno desen. Mislim, ne razumem, kaj je tu spornega. Nevem, zakaj bi morali pustiti nekemu tujcu, da se obnaša tako kot se njemu zazdi. NE! Obnašal se boš tako, kot bomo mi rekli, če hočeš biti tu in uživati naše pravice. Zato boš imel tudi dolžnosti. Če ne pa pač ne vem, zbrišimo vse meje in naj vlada anarhija. Bi to radi nekateri? Bolano...
Mitja80
# 11.01.2017 ob 17:23
Namesto da bi zaposlili medicinske sestre, ki so že tako preobremenjene mislijo nekateri kako bi zaposlovali tolmače?!?

Pa dobro, ko našega davkoplačevalskega denarja zmanjkuje za medicinsko osebje, ki naj bi se ukvarjalo z nami, bi ga nekateri trosili okoli za vse druge?!?

Kot sem že nekoč dejal, JA NI PROBLEMA POMAGAJMO celemu svetu... ampak dejmo najprej poskrbet za lasten narod. Za tise, ki VAS plačujemo...
Emsho
# 11.01.2017 ob 16:19
Meni je vse skupaj sporno.
Tisto kar v Slovenski medicini manjka so fiziološke razlike med etničnimi skupinami (azijci so npr. ogroženi za srčnožilni dogodek že pri BMI nad 25, kavkazijci nad30, afro-američani pa šele, ko je ta preko 35...potem temnopolte tipično bolj in prej ubija povišan krvni tlak...). To, da pa delajo znanost iz kako se pogovarjati z drugačnimi od nas, je pa za moje pojme v prvi vrsti žaljivo do teh skupin, predsem pa podcenjujoče do osebja in zaposlenih. Jaz se dnevno srečujem z drugačnimi kulturami in se lahko normalno pogovarjam z vsemi, tudi če ne vem nič o njihovi kulturi. Učenje komunikacije je splošno (morajo biti takšno, ker edino tako te lahko pripravi na čimveč nepredvidenih scenarijev) in se kot taki že kar nekaj let poučujejo na obeh medicinskih fakultetah.

Bolni ljudje so enako v stiski, ne glede na to, od kod prihajajo le različno to izražajo - a ta različnost pa ni nujno vezana na etično pripadnost. Jezikovna ovira obstaja vedno (tudi znotraj slovenskih narečij), v konflikt te pa v resnici v 99% primerov pripelje neverbalna komunikacija in/ali nečloveški odnos - na eni in drugi strani.

Pisanje knjig o manjšinah, ki jih ne napišejo pripadniki teh manjšin, me spominja na bukle o divjakih indijancih, pa neciviliziranih zamorcih in mi je neverjetno, da nekaj takega slavimo kot dosežek. Vse prevečkrat so v knjigah zapisani predsodki, ki jih zapišejo na podlagi omejenih izkušenj in so lahko povod za spore, ker bo nekdo predvideval v naprej na podlagi stereotipov. Če smo mi (kavkazijsci) med sabo različni, se nam zdi, da so res vsi kitajci za v eno knjigo in da lahko dobimo recept "how to talk to an Arab"?

Če si pa splošna populacija želi priročnika kako govoriti z manjšinami, pa jim svetujem, da jih preprosto obiščejo ai se z njimi družijo. Redke so zaprte... In na koncu ugotoviš da je med njimi velika večina dobrih, nekaj pa je tudi kretenov. Kot pri naši večini.
Geres*
# 11.01.2017 ob 17:41
Lepo je opisano, da komunikacija ni problem samo pri stiku s prebivalci drugih kultur, ampak tudi raznih skupin prebivalcev, npr tistih z dusevnimi boleznimi. Ce poznate koga z dusevno boleznijo, vam bo to potrdil. Verjetno bi isto potrdili brezdomci itd.

Problem je odsotnost obcutka za socloveka. Dober zdravnik vse obravnava s spostovanjem. Slab jim se okrepi obcutek manjvrednosti in tako pride do porusenega odnosa, nezaupanja in napak pri zdravljenju.

Problem je torej v cloveskih karakteristikah nekaterih zdravnikov in ne v kulturnih razlikah. Kako naj sicer pojasnimo, da se tudi stevilni Slovenci po pregledu pocutijo razvrednotene?
poharc
# 11.01.2017 ob 17:19
Z vsemi ravnati enako kot z domačimi, slovenskimi, pacienti. Se pravi: enake čakalne vrste, enaka plačila in doplačila, kdor ni zavarovan oz. ni plačal zavarovanja pa naj ... saj veste kaj - enako, kot se dogaja s Slovenci, ki jih zdravstvo pusti umirati na obroke, ker jim še dostojanstvene smrti ne omogočijo.
Janezski
# 11.01.2017 ob 17:02
tomive
No, in to je ksenofobija!!! In to je nacionalizem in to je če hočete še rasizem (čeprav ta izraz je smešen, ker smo vsi človeška rasa!!). To je sovraštvo proti nekemu narodu, če se mu ne prilagodiš! Nekdo, ki pride v to državo in se ne nauči jezika (ne rečem za tiste, ki so le v tranziciji), ki živi tukaj več let in še kar govori po svoje - saj to so tako ali tako samo narodi bivše Juge in Albanije. Ostali se naučijo. Poznam Angleža, ki živi v Sloveniji 7 let že, pa govori perfektno slovensko. Je tudi obiskoval jezikovni tečaj. Pa tudi izobražen je. Nekateri so pa očitno preveč g**pi, da bi se naučili jezika.


V primeru teh mojih sosedov ne gre toliko za - "Nekateri so pa očitno preveč g**pi, da bi se naučili jezika", gre se za - "zašto bi, e nećemo, ne treba nam ovo, .."

Vloge za socialno jim pa pač najbrž soc.del. izpolnjuje.
vnk
# 11.01.2017 ob 17:50
Lepo je opisano, da komunikacija ni problem samo pri stiku s prebivalci drugih kultur, ampak tudi raznih skupin prebivalcev, npr tistih z dusevnimi boleznimi. Ce poznate koga z dusevno boleznijo, vam bo to potrdil. Verjetno bi isto potrdili brezdomci itd.

Ko proti-migrantska stran omeni brezdomce, se pro-migrantska začne razburjati, sedaj pa jih sami izrabljajo za argument neke multikulture, da ne omenjam narečij, lepo vas prosim no.
megan
# 11.01.2017 ob 17:42
Kako obravnavat Kitajce, Albance, Rome ...? Tako kot vse ostale pod enakimi pogoji in nič drugače! Odgovor je enostaven in kratek in ne vem, kaj je treba nekih priročnikov in usposabljanj glede tega! Če je težava jezik sporazumevanja je lahko prisoten še kdo, ki prevaja (na primer prijatelj pacienta, ki zna jezik lokalnega okolja).
Če bo treba obravnavat Kitajca, ki je šele pred kratkim prišel v Slovenijo bo morda potrebna pomoč koga, ki zna oba jezika, kakšnih večjih težav pa s Kitajci ni pričakovat - nisem še slišala, da bi se čutili užaljene in delali problem, če ni vse po njihovo. Težave so pričakovane s priseljenci iz nekega povsem drugega okolja. Pri tistih bi lahko poleg jezika bil problem tudi spol osebja. Žensk po njihovo ne sme pregledat moški zdravnik, moškim pacinatom pa nima ženska zdravnica ali medicisnka sestra kaj priporočat ali ukazovat - ker "on pa že ne bo babe poslušal!" V takem primeru bi priporčala, da pač zavrnejo medicisnko pomoč in je stvar rešena! Sita sem že tega, da je treba na vsakem koraku pazit, da ne "užališ" kakega priseljenca samo s tem, ko živiš svoje običajno življenje v skladu z evropskimi civilizacijskimi normami.
Torej razprave, kako obravnavat ljudi različnih kultur so neumnost. Se pa strinjam, da je treba priročnike in morda tudi usposabljanje za obravnavo ljudi z duševnimi motnjami in invalidov, ampak kolikor sem imela priložnost videt, so posebej medicinske sestre dobro usposobljene za ravnanje tudi s takimi osebami.
Mitja80
# 11.01.2017 ob 17:18
Kot je VNK zapisal, je to navadno politično propagandno trobilo! Pa kaj imajo za iskat pogledi na varnost prebivalstva določene politične stranke v priročniku, za razvijanje kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev?
theone
# 11.01.2017 ob 15:41
tak zdravstveni sistem je narod pač hotel, saj 25let ustoličuje lds=Smc in sd.
torej vse štima, drugače bi že kaj spremenili
važno da je šel narod na ulice zaradi par radarjev
politika je ogledalo ljudstva
Frankie2010
# 11.01.2017 ob 18:38
Po eni strani govorimo o integraciji, resnica pa je, da se priklanjamo tujcem. Če grem jaz v nemčinjo, Kanado, Albanijo, ...... moram znati govoriti njihov jezik, oz. z zdravnikom najti jezik, ki ga oba razumeva. Če naši zdravniki ne govorijo albansko, to ni nič hudega, saj znajo, angleško, nemško, italijansko ali francosko. Se bojo morali začasni rezidenti prilagoditi našim znanjem. Če pa so slučajno dobile delovno oz. bivalno vizo, je treba preveriti izdajatelja, saj je za delo v Slovneniji OBVEZNO znanje slovenskega jezika, torej je ta članek samo skupaj zmetano blebetanje zblojene multikulturne LGB novinarske srenje. Slovenijo SLOVENCEM !!!
Geres*
# 11.01.2017 ob 17:50
In boljsi naslov clanka in delavnic bi bil: Spostljiva komunikacija je temelj dobrega odnosa. Dober odnos pa je predpogoj za usttezno diagnostiko in zdravljenje.

In o tem bi bilo tteba izobrazevati tako zdravstvene delavce kot tudi paciente.
foxhunt
# 11.01.2017 ob 17:32
Mirovni inštitu, ko to slišim, vem, da ne pomeni nič kaj pozitivnega za Slovence, ne glede na tematiko.
Bubbles
# 11.01.2017 ob 20:11
imamo žnljon nevladnih organizacij, ki se proglašajo za humanitarne.....naj te v okviru prostovoljstva poskrbijo za prevajalce.....zdravnik mora znat zdravit ne pa se učiti albanščine, turščine in arabščine, pa še kak zumbu jezik........poleg tega lahko vse te soroseve organizacijo na prostovoljni bazi organizirajo tečaje tujega jezika za te kao dipriviligirane skupine....cuzati državni sesek in pametovat pa znajo a ne de
heron
# 11.01.2017 ob 19:00
V Sloveniji je uradni jezik Slovenščina in nič drugega, kdor se tega ne nauči oz. se noče nima kaj iskati pri nas. Če gremo mi v drugo državo se moramo naučiti njihovega jezika,če imamo namen tam prebivati. To je simpl ko pasulj. Po eni strani nas politiki,kulturniki in ostali futrajo z kulturo in ozaveščanjem,po drugi strani pa se uvaža ljudi,ki ne znajo govorit slovensko ali nočejo. Imamo ljudi,ki so zaposleni kot zdravniki ali podobno, pa ne govorijo čiste slovenščine,imamo ljudi,ki pa so v Sloveniji že 40 let ali več pa ne govorijo slovensko. In potem imamo nepokončne Slovence, ki z tujci govorijo v tujem jeziku(ponavadi srbohrvaščina),ker se jim to zdi kot samoumevno??? Imamo pa tudi ljudi , ki so se naučili lepe slovenščine,ampak to ni nekaj kar bi jim štel kot nekaj posebnega,kajti to pač tako mora biti.
the law1
# 11.01.2017 ob 18:30
@K_ris

Se strinjam, da se vsak lahko nauči. Ampak jaz sprašujem, kaj storiti s tistimi, ki se je ne naučijo. Britance, ki pri nas kupujejo hiše (menda so jih kupili že krepko čez 1000), bi torej po enem letu izgnal, če se ne naučijo slovenskega jezika? Sem prav razumel?

No je, pa OK, da imamo takšne migrante, ki ne bodo cuzali sociale
oziris.va
# 11.01.2017 ob 17:23
Drncl
# 11.01.2017 ob 15:45

S čim se ukvarjajo, ... Medtem ko lasten narod zmrzuje na hodnikih bolnišnic, čakalne dobe so pet let, ...


Ja, nekateri bodo na to temo doktorirali ;)
vnk
# 11.01.2017 ob 17:04
http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174448331

kakšen sluzast prispevek, no vsaj teta se je malo vrnila na RTV. Ampak žal to ni nobeno novinarstvo, tudi ta članek ne, je zgolj prežvečen PR. Je pač treba kakšno nerodno vprašanje kdaj postavit in sodeč po komentarjih, jih je kar dosti.

Sam da pač en debil kot sem jaz v petih minutah z googlom najdem sporne točke, je pa nekoliko žalostno kar se tiče stanja novinarstva. Jaz res ne rabim RTVja, zato da objavlja PR od raznih državnih ustanov, saj tudi ne vem, če je cilj RTVja biti agregator PR sporočil različnih vladnih organizacij. Prej pričakujem od novinarjev, da bodo ljudi postavili pod kakšno nerodno vpašanje, ki ga imamo mi bralci/gledalci/poslušalci, pa so se uradniki odločili mu izogniti. "Gospa, v dokumentaciji piše <bla bla o žici in vojski> kako se to navezuje na delovanje Inštituta za javno zdravje" itd.

To, da pa ne napišete povezave Čebronove z Mirovnim Inštitutom je pa totalno nehigiensko, ampak na RTV je že dolgo časa hudo pomanjkanje enih minimalnih standardov, ko pride do nevladnih organizacij. Mirovni Inštitut ima pač svoje politične poglede in od novinarjev pričakujem, da se povezanost med posamezniki in interesnimi skupinami vestno razkriva.

Ni težko si predstavljati niza člankov, če bi pri različnih zakonodajah bile zraven katoliške organizacije v takšni meri kot naprimer Mirovni Inštitut. Zame je to sporno, naj bo multinacionalna korporacija ali pa nevladna organizacija, mene ko posameznika zelo zanima kdo kroji zakone in državno politiko, ter daje družbene smernice, ki bodo vplivale na moje življenje v moji domovini. Na tej točki RTV pač popolnoma pogrne.
Zoro27
# 12.01.2017 ob 16:55
V resnici smo mi napačno razumeli. V Sloveniji je že itak kup zdravnikov, ki za silo ali pa tudi ne, tolčejo slovenščino. Mogoče se bodo pa oni učili slovenske kulture?
frank james
# 12.01.2017 ob 14:57
važno je , da mene , ki imam vse po reglcih, medicinska sestra prvo napi+di kot psa, nato pa nažene domov, ker sm slučajno pozabu zdravstveno izkaznco doma. Nepismeni Albanci, ki sedijo z mano v čakalnici, pa še vedo ne povedat kaj jim v resnici je, pa buljijo ko tele v nova vrata in brez besed vstopijo v ordinacijo, seveda, brez vseh papirjev in še povrh so tuikaj ilegalno..to je naš zdravstveni sistem- Howgh
Geres*
# 11.01.2017 ob 18:36
The law1: Ne, ne pravim, da bi se morali prilagajati vsem povprek. Pac pa da bi morali paziti na spostljivo in strokovno komunikacijo z vsem, brez predsodkov.

Ker imamo v sirsi druzini osebo z dusevno boleznijo ti lahko povem, da stevilnim na tem podrocju manjka ustrezna komunikacija. Pogosto se je treba presneto boriti, da njene simptome vzamejo resno in jih ne v startu pripisejo dusevni bolezni. Veliko obiskov pri zdravniku, ko ne gre za obisk zaradi dusevne bolezni, je boj, da se ji verjame in jo poslje na preiskave.
luckyss
# 11.01.2017 ob 18:24
Kaj storiti z Britanci, ki živijo pri nas in ne govorijo slovensko? Se jim prilagoditi in z njimi komunicirati v angleščini ali jih izgnati?

Si pomislil, da bi se oni lahko prilagodili in komunicirali v Slovenščini ?!
Saj ne govorimo Marsovščine in vsak se slovenščine lahko nauči v enem letu, seveda če ima voljo ter željo..
vnk
# 11.01.2017 ob 18:13
RAZVIJAMO MEDKULTURNOST KOT NOVO OBLIKO SOBIVANJA

ob koncu dvoletnega projekta »Razvijamo medkulturnost kot novo obliko
sobivanja« smo v zborniku za Vas strnili predstavitev glavnih korakov in
aktivnosti projekta in dobrih praks, ki smo jih ustvarjali v osnovnih in
srednjih šolah v Sloveniji.


Naš cilj v začetku projekta je bil razvijati medkulturnost kot novo obliko
sobivanja. Naš cilj danes je v sodelovanju krepiti in širiti medkulturnost.
Vabimo vas, da tudi vi prispevate svoj košček v mozaiku.


Hm, me zanima, če se je o tem lani tudi kaj pisalo. Naša vlada po tihem poriva naprej multikulturni model, a kaj dosti v javnosti njih ne vidim oglaševati, kaj šele na volitvah. Takšno pritlehno vpeljevanje politik na konci pripelje do relevance skrajne desnice, kar si pa noben razumen človek ne želi, ne glede na katerem političnem bregu stoji.
cockatoo
# 12.01.2017 ob 15:20
Frankie2010

Če grem jaz v nemčinjo, Kanado, Albanijo, ...... moram znati govoriti njihov jezik, oz. z zdravnikom najti jezik, ki ga oba razumeva.

Tole je pa še kako res. Ko sem prišla v Nemčijo sem doživela na lastni koži. Seveda Nemško takrat nisem znala, sem pa poskusila z Zdravnikom najti jezik, ki ga oba razumeva. No, Angleško ni znal (čeprav tega še danes ne verjamem), pa sem poskusila Rusko, pa tudi ni šlo, pa SRB-CRO-atsko, pa tudi ne. Razmišljam pa, da morda res ni znal Angleško, je pa zato Francosko. No, kaj hočem napisati je to, da sem se iz spoštovanja države v katero sem prišla hitro lotila Nemščine (čeprav je delovni jezik Angleščina) in sedaj se razumeva. :-) :-)
Noob
# 11.01.2017 ob 20:34
@henodarling

Do zdaj se mi še ni zgodilo, da bi se mi bilo treba prilagajati kakemu tujcu doma, v Sloveniji.
Pa res prijazno prosim komentatorje, ki imajo take izkušnje, da jih nekaj naštejejo, Že vnaprej hvala!


Primer: Na cesti ti zateži priseljenec bivših republik Jugoslavije (točno vemo, na koga mislim, pa ne smem obesedit, da mi ne zbrišejo komentarja) za telefon, za denar, za brezveze, pač da so frke. A se ti ne zdi, da se ti njemu potem prilagajaš, v smislu, si prijazen z njim, ga toleriraš in podobno, da se izogneš, da te sredi ceste stolčejo? Kaj je to drugega kot prilagajanje? Pa to so ljudje, s katerimi predniki smo včasih bili skupaj v enotn Jugoslaviji in se niso naučili obnašati. Kako se bojo potem šele tisti, ki prihajajo z daljnega vzhoda? Razloži mi to, prosim!
Mitja80
# 11.01.2017 ob 19:04
Je že prav, da se žaljive komentarje briše. Ne zdi se mi pa prav, da se briše komentarje, ki govorijo o vsakdanjih stvareh. Stvari obstajajo četudi nekateri porivajo glavo v pesek.
luckyss
# 11.01.2017 ob 18:31
@K_ris
Oni niso moj problem...
Če bo prosil vode, jo bo dobil..
Kaj pomeni "water" pa nisem dolžan vedeti..
luckyss
# 11.01.2017 ob 18:28
Za hlapce vzgojeni, za hlapce vzgojeni,
Ali kako je djal oni stric...
V bistvu se ni motil...
svyatoslav
# 11.01.2017 ob 18:06
Sorošev nevladni sektor se je spravil na slovensko javno zdravstvo.
luckyss
# 11.01.2017 ob 18:05
Hja, če malce karikiram...
Se bom pač naučil tistih nekaj osnovnih fraz eskimskega jezika - aleutsko narečje in bom prej na vrsti kot slehernik iz Slovenije...
Ne glede na kakšen način bi nam radi povedali, da smo nehumani, trdosrčni itd..
Še vedno trdim...ko bo sleherni Slovenec imel ustrezno oskrbo, šele potem razmišljajte o ostalih podrobnostih..
Nujno oskrbo pa lahko pacientu nudite brez pogovora v njegovem jeziku..spet ste brcnili v temo !!
the law1
# 11.01.2017 ob 18:00
@geres*

In boljsi naslov clanka in delavnic bi bil: Spostljiva komunikacija je temelj dobrega odnosa. Dober odnos pa je predpogoj za usttezno diagnostiko in zdravljenje.

In o tem bi bilo tteba izobrazevati tako zdravstvene delavce kot tudi paciente.


Vse je postalo preveč pomehkuženo in čas se zgublja za popolnoma brezvezne stvari. Če rabim operacijo hočem dobrega kirurga ne pa "filozofa."
mend055
# 13.01.2017 ob 12:16
Naj bodo nevladne organizacije, naj govorijo in kaj naredijo. A ko gre za temeljna vprašanja za obstoj Slovenije, pa naj gredo na dopust, saj večina nevladnikov - sodeč po nekaterih komentatorjih - ni sposobna razumeti realnost. Oni bi kar - v imenu nekega humanizma; ki si sicer lepo sliši in je prav da je ... - spustili v Slovenijo 12,4 milijonov tujcev, vse v imenu, da ne bo kdo lačen ....
Nekoliko pretiravam, a NEVLADNIKI TUDI. Oni precej bolj.
QUENDI
# 11.01.2017 ob 19:27
.....najprej zdravje potem kultura......nesporazumi so pa predvsem pri neslovencih glede plačila - izkoriščanja brezplačnih storitev.....
Frankie2010
# 11.01.2017 ob 19:13
hepan # 11.01.2017 ob 18:25 The law1, od kdaj je medicinska sestra na javni funkciji ahahahaha

Vsak, ki dela v javnem sektorju, je na neke vrste javni funkciji. Medicinska sestra je na funkciji predpriprave pacienta za obisk pri zdravniku.
Kazalo