Če revmatične bolezni ne zdravimo, lahko sčasoma povzroči nepovratne funkcionalne okvare sklepov, jih celo trajno uniči, kar v skrajni posledici vodi v invalidnost. Foto: MMC RTV SLO
Če revmatične bolezni ne zdravimo, lahko sčasoma povzroči nepovratne funkcionalne okvare sklepov, jih celo trajno uniči, kar v skrajni posledici vodi v invalidnost. Foto: MMC RTV SLO
V Sloveniji so na voljo vsa zdravila za zdravljenje različnih revmatskih bolezni, pravi pravi predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana Matija Tomšič. Foto: MMC RTV SLO

Kronične bolečine, vnetja, okorelost in izguba funkcije sklepov. To so posledice vnetnih revmatičnih bolezni, s katerimi v Sloveniji živi od 40.000 do 60.000 bolnikov. Če bolezni ne zdravimo, lahko sčasoma povzroči nepovratne funkcionalne okvare sklepov, jih celo trajno uniči, kar v skrajni posledici vodi v invalidnost. Ključno je torej zgodnje odkrivanje bolezni, saj lahko tako preprečimo trajnejše posledice za bolnika, ob današnjem svetovnem dnevu revmatikov opozarjajo v društvu revmatikov Sloveniji.

Najhitreje pride do funkcionalne nesposobnosti v prvih letih bolezni, zato je pomembno, da se bolezen pravočasno odkrije, energično zdravi že na začetku in se nato redno spremlja. Če se začne intenzivno zdraviti že v zgodnji fazi, je terapija v več kot tri četrtine primerov zelo učinkovita in ne prinaša trajnejših posledic za bolnika.

V zadnjih desetih letih se je zdravljenje revmatičnih bolezni zelo izboljšalo."Hitreje lahko postavimo diagnozo, hitro začnemo zdravljenje, bolnika predvsem v prvem letu nadzorujemo pogosteje in poskušamo doseči popolno umiritev bolezni," pravi predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana Matija Tomšič. Ob tem navaja, da so v Sloveniji na voljo vsa zdravila za zdravljenje različnih revmatskih bolezni.

Premalo revmatologov
Revmatiki opozarjajo na dolge čakalne dobe za pregled pri revmatologu. Vzrok za to vidijo v pomanjkanju števila specialistov revmatologov, ki jih je v Sloveniji okoli 20, kar je v primerjavi z evropskim povprečjem (1,7 revmatologa na 100.000 prebivalcev) bistveno manj, saj je pri nas na 100.000 prebivalcev le 0,8 revmatologa.

Med mogočimi izboljšavami v obravnavi bolnikov vidijo izboljšanje prepoznavanja revmatizmov tako pri bolnikih oziroma vseh, ki začutijo simptome revmatizma, kot na primarni ravni medicine, pri specialistih družinske medicine. Letošnja raziskava o spondiloartritisih, veliki skupini težje prepoznavnih vnetnih revmatičnih bolezni, je, denimo, pokazala, da je bila le 28 odstotkov anketirancev od splošnega zdravnika napotena neposredno k revmatologu. Štirje od desetih revmatikov s spondiloartritisi je bilo najprej napotenih k ortopedu. Društvo je zato začelo in še nadaljuje kampanjo ozaveščanja, namenjeno širši javnosti in zdravstvenemu osebju.

Med pomembnejšimi novostmi oziroma projekti za pomoč revmatikom pa v Društvu izpostavljajo aplikaciji za pametne telefone SpA Helper in RA Helper, drugo izdajo priročnika Naš vsakdan. Brez bolečin in projekt Nikomur se ne priklanjam. Aplikacija pomaga pri sledenju bolezni, urniku zdravil, obiskih pri zdravniku in laboratorijskih izvidih. Rezultati bolezni so predstavljeni grafično, da imata bolnik in zdravnik boljši pregled nad zdravjem in lahko bolje načrtujeta zdravljenje v prihodnje.