Zdravje

Poudarki

  • Za 152 milijonov evrov dolgov
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.7 od 10 glasov Ocenite to novico!
Milojka Kolar Celarc, Andraž Kopač, UKCL
Če "se je našel" denar za banke, potem se bo tudi za zdravstvo, meni ministrica. Foto: BoBo
       Ta država je zelo hitro našla več milijard evrov za sanacijo bančnega sistema, za zdravje naših ljudi, za zdravstveno varstvo se je pa kvečjemu jemalo vsa ta leta.       
 Ministrica za zdravje
Bolnišnica
Na konferenci so se zavzeli za stabilnejši sistem financiranja zdravstvenih zavodov. Foto: BoBo

Dodaj v

Kolar Celarčeva: V zdravstvo je treba pripeljati več denarja

Ob robu poročila o poslovanju bolnišnic
10. julij 2017 ob 13:23
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V zdravstveni sistem je treba pripeljati dodaten denar, je poudarila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ob predstavitvi poslovanja bolnišnic, ki se spopadajo s primanjkljaji.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v predstavitvi poslovanja javnih zdravstvenih zavodov na novinarski konferenci izpostavila predvsem bolnišnice, ki se spopadajo z izgubami in neporavnanimi obveznostmi. Med razlogi za takšno stanje, ki jih je pokazala analiza, je navedla tudi to, da se je reševanje javnih financ v času finančne krize dogajalo tudi v breme zdravstvenega sistema in da bolnišnice niso dobile plačanega vsega programa, ki so ga izvedle v večjem obsegu od predvidenega v splošnem dogovoru.

Za 152 milijonov evrov dolgov
Opozorila je, da so se sredstva za zdravstvo zmanjševala, število opravljenih storitev in napotitev v bolnišnice pa se je povečevalo. Kot problematično je izpostavila tudi povečevanje izdatkov za bolniška nadomestila in neplačila zdravstvenih prispevkov.

Prav tako po njenih besedah izvajalcem zdravstvenih storitev niso bili priznani vsi elementi obveznosti iz plač, kot so, denimo, odprava tretje četrtine plačnih nesorazmerij, sprostitev napredovanj in povišanje plačnih razredov javnih uslužbencev.

Kot je navedla ministrica, so imeli konec maja letos zdravstveni zavodi 152 milijonov evrov neplačanih zapadlih obveznosti, primanjkljaji pa se še povečujejo, zato je konec leta pričakovati okoli 200 milijonov neporavnanih zapadlih obveznosti. Ob tem je ministrica pojasnila, da v Sloveniji za zdravstveno varstvo dajemo manj, kot je povprečje v EU-ju, kljub temu pa dosegamo zavidljive rezultate kakovosti in dostopnosti.

Mezek: Stanje se poslabšuje
Tudi direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek, ki je zavrnil očitke o slabem vodenju zdravstvenih zavodov, je poudaril, da je trenutno finančno stanje v javnih zdravstvenih zavodih slabo in se še dodatno poslabšuje. Takšne razmere po njegovih besedah zahtevajo takojšnje ukrepanje, zato predlagajo kratkoročen ukrep povišanja cen zdravstvenih storitev od januarja letos dalje za sedem odstotkov in spremembo zakona o izvajanju proračuna, ki bi zagotovila sredstva za pokritje izgub iz preteklih let. Kot dolgoročen ukrep pa predlagajo vsakoletno usklajevanje cen zdravstvenih storitev, ki bo upoštevalo vse elemente, in novo določitev standardov za oblikovanje cen zdravstvenih storitev, je pojasnil Mezek.

Kot je dejala ministrica, je z nastalo situacijo v zdravstvu že seznanila predsednika vlade Mira Cerarja in imela prve pogovore s finančno ministrico Matejo Vraničar Erman. O mogočih ukrepih in načinih, kako zagotoviti dodaten denar za zdravstvo, ministrica ne želi govoriti, dokler pogajanja s finančnim ministrstvom niso končana, verjame pa, da bodo zelo hitro našli ustrezno rešitev. Po njenih besedah mora vlada ustrezne ukrepe sprejeti, preden gre na dopust, torej do konca julija.

"Ta država je zelo hitro našla več milijard evrov za sanacijo bančnega sistema, za zdravje naših ljudi, za zdravstveno varstvo se je pa kvečjemu jemalo vsa ta leta," je opozorila Kolar Celarčeva. Po njenih besedah je zdaj čas, da vlada, na katero je padlo breme iz preteklih let, zagotovi svojim prebivalcem ustrezno zdravstveno varstvo. Dodala je še, da so pripravljeni tudi predlogi sistemskih sprememb, ki bi zagotovili stabilno financiranje zdravstva v prihodnje, ker prihodki zdravstvene blagajne ne bi bili odvisni samo od plač, zagotavljali pa bi tudi več sredstev iz proračuna.

Poziv k sanaciji zdravstva
Da bi se morala vlada tako kot gospodarstva in bank urgentno lotiti tudi sanacije zdravstva, "ki je bilo v obdobju gospodarske krize podfinancirano", meni tudi direktorica novomeške bolnišnice Milena Kramar Zupan. Ukrep znižanja cen na raven iz leta 2014 ob povečanju plač in drugih stroškov za sedem odstotkov je po njenih besedah nerazumen in je bolnišnice "finančno spravil na kolena". Številne bolnišnice tako ne bodo mogle več zagotavljati plač zaposlenim, prav tako pa številni dobavitelji grozijo z ustavitvijo dobav, je dejala.

Direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc pa je dodal, da takšno stanje v zdravstvenih zavodih daje izjemne možnosti za divjo privatizacijo zdravstva, kar da je nedopustno in je treba popraviti.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
K_ris
# 10.07.2017 ob 21:12
Zvišaš plače zdravnikom, ne spremeniš financiranja, potem pa začudeno ugotavljaš, da imajo bolnišnice izgubo ....
amigo
# 10.07.2017 ob 13:59
Ta država je zelo hitro našla več milijard evrov za sanacijo bančnega sistema, za zdravje naših ljudi, za zdravstveno varstvo se je pa kvečjemu jemalo vsa ta leta.

Okradli so nas s sanacijo bančne luknje, zdaj bi radi "svoje" vzeli še v zdravstvu. O Bog, le kaj bo ostalo od Slovenije?
amigo
# 10.07.2017 ob 17:25
Če ne zakrpamo lukenj kjer denar odteka, ne bomo nikoli napolnili zdravstvene vreče.
mrsdarcy
# 10.07.2017 ob 15:43
populizem in čisti BS..., v zdravstvu je denarja dovolj, žal pa se z njim ne ravna po načelu dobrega gospodarja, o cenah materiala je bilo povedanega že dovolj, zagotovo pa ne še vse, nič pa ni bilo storjenega na boljši in predvsem učinkovitejši organizaciji samih zdravstvenih ustanov, začenši z informacijsko podporo, nepotrebno administracijo in administrativnim kadrom, neizkoriščenostjo kapacitet apartur...., lobiji in strici iz ozadja so že izpeta pesem, v specializacijo posameznih man
jših bolnišnic se nihče ne upa dregniti, smo pred volitvami, me zanima, kam so šli moji vplačani prispevki za zdravstvo, v letu 2016 vplačano preko 9.000€, porabljeno pa celih 150€ - uradna evidenca
Simba
# 10.07.2017 ob 14:40
Kolar Celarčeva: V zdravstvo je treba pripeljati več denarja

kaj če bi raje se spravili nad javna naročila in prišparali goro denarja?
hint: žilne opornice, operacijske mize, zdravila, ...
Baba Tečna
# 11.07.2017 ob 09:29
Tudi če se še zdravstvo nevem kako dokapitalizira ne bo nič bolje.
Isto je bilo pri bankah...

Spremeniti je potrebno poslovanje

Denarja je že zdaj dovolj, samo preveč ga nekam izpuhti....
sagoza
# 10.07.2017 ob 17:35
"V zdravstveni sistem je treba pripeljati dodaten denar"

banda skorumpirana, cel mandat je porabila da na koncu zaključi da zdravstvu v bistvu rabi samo denar. Cerar, tvojemu belemu konju se počasi izpira bela barva.
GORILA
# 10.07.2017 ob 15:57
Ta država je zelo hitro našla več milijard evrov za sanacijo bančnega sistema, za zdravje naših ljudi, za zdravstveno varstvo se je pa kvečjemu jemalo vsa ta leta.

Ta država je tudi hitro našla 40 miljončkov za zdravnike, za tiste na minimalcu ali pod njim, pa ne najde veliko manjšega zneska!
kislec
# 10.07.2017 ob 14:31
V zdravstvo je treba pripeljati več denarja...

Za to bo treba narest še za zdravstvo en drugi tir...
amigo
# 11.07.2017 ob 05:56
Ne moremo se po uslugah primerjati z Avstrijci, če zmoremo iste storitve plačati enkrat manj!

Tudi naši delavci so za svoje delo plačani enkrat manj. Seveda pa v Avstriji ne kupujejo zdravstvenega materiala preko sumljivih firm.
richy
# 10.07.2017 ob 23:56
Če se ne bi toliko pokradlo, bi bilo denarja več kot dovolj. To sem sicer napisal na pamet, ampak glede na vse medijske zapise iz preteklosti upravičeno sumim, da je temu tako (javna naročila, provizije, korupcija). In ta ministrica bi samo še več denarja speljala sem, da bi se lahko še bolj kradlo.
Svit-1
# 11.07.2017 ob 08:00
Se že brani pred interpelacijo! Kdaj jo bo Cerar nehal ščititi? Je že sedaj vsaj eno leto prepozno!!!
petrap
# 10.07.2017 ob 23:53
Bojim se, da je ministrična terapija, kakor je najbrž sicer zdaj res nujna, je hkrati za zdravstveni sistem na daljši rok neučinkovita. Reševanje zdravstva zgolj s prilivanjem denarja dolgoročno ne bo odpravilo pravih problemov v zdravstvu. Le nekoliko bo odmaknilo nujnost razreševanja pravih problemov. Mogoče do volitev?
Finančni primanjkljaji v zdravstvu so v veliki meri le posledica nerazrešenih pravih problemov v zdravstvu (slaba organizacija, nezadostno izkoriščanje kapacitet, nezadostna učikovitost dela, če naštejem le najpomembnejše).Kot učinkovitost se razume veliko narediti, ne le veliko "delati" oziroma trošiti veliko plačanega delovnega časa. Slednje kaže na neučinkovitost.
Takšnih receptov so se posluževali v naši bivši državi Jugoslaviji v 80-tih letih, ko so dolgovi naraščali. Praktično vsi smo "delali", a ne dovolj naredili. Posledica je znana.

Prave probleme v zdravstvu bo najbrž razrešila šele prava kriza, ki bo kljub sedanjemu prilivanju denarja, nekoč nastopila v še hujši obliki. Takrat bo zdravstvo nuujno moralo skozi purgatorij, da bo zdravstveni sistem postal bolj pregleden, bolj organiziran in bolj učinkovit ter obvladljiv.
Zdi se, da bodo zlasti bolniki v tem prehodnem obdobju doživljali nekaj podobnega, kar nas je velika večina državljanov doživljala v tranziciji. Pomanjkanje zdravstvenih storitev.
Tranzicija je, kakor je videti danes, gospodarstvo vendarle preobrazila in okrepila. Tako bo tudi z zdravstvom. Kriza ponavadi prinaša postopoma tudi nove kvalitete.
ElTorro
# 10.07.2017 ob 15:39
Zanimivo da se noben koncesionar ne utaplja v izgubah in neplačanih obveznostih, pa dobi od zdravstvenih zavarovalnic posege plačane enako kot javni zavodi....
xerces8
# 10.07.2017 ob 15:01
Dajte nam denar in ne sprašujte.
Pika kom.
Pika si.
Pika net.
Binder Dandet
# 13.07.2017 ob 08:44
@božo1:
"* strošek preplačanih žilnih opornic v skupnih izdatkih = 0,12%(?)
seveda tega ni zanemariti, toda? je iz tega možno narediti kriminalko, kot se dela?"

Saj se ne preplačujejo LE žilne opornice, ampak kar vse po vrsti. Raje izračunaj za koliko procentov so žilne opornice preplačane, nato pa ta procent vzami od skupnega zneska nabav v zdravstvu. Dejansko je kriminalka, kar spremljamo. Zaradi odtekanja denarja v zdravstvu dejansko ljudje umirajo. Korupcija v zdravstvu bi se morala v tem pogledu tudi kazensko preganjati.
Binder Dandet
# 13.07.2017 ob 08:41
"V zdravstveni sistem je treba pripeljati dodaten denar, je poudarila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ob predstavitvi poslovanja bolnišnic, ki se spopadajo s primanjkljaji. "

A ste blesavi? Hkrati pa tedensko beremo, kako bolniščnice preplačujejo opremo oz. materiale.

Treba je zaustaviti odtekanje. Potem pa ugotavljati, če je denarja dovolj. Nekak se mi zdi, da če je nabav v zdravstvu za pol milijarde do milijarde letno, da bi z ukinitivjo 10% provizij prišparali 50-100 mio (cifre čist na pamet, samo za ponazoritev, o kakšnih zneskih govorimo).
Radoveden
# 12.07.2017 ob 10:55
Kako ne bo Milojka tega izjavila saj ima štango od Mirka, ki je že na začetku mandata rekel, da je treba JU povečati, ker bo šele takrat postala učinkovita.

Ne moreš pričakovat reform, če je šef birokrat.
levidevžej
# 11.07.2017 ob 11:28
Denarja je dovolj, krade se preveč oz. plačuje izdelke po previsokih cenah.
blef
# 11.07.2017 ob 09:41
Sedaj je situacija idealna za voluharje. Bolnišnice zaradi "nelikvidnosti" zamujajo s plačili, dobavitelji pa za vsak slučaj višajo cene. Volk sit in koza cela.
kotzi
# 15.07.2017 ob 15:03
takoj ko je interpelacija zacne govorit bomo dal vec denarja..ja verjamem..raznim lobijem
galoper
# 13.07.2017 ob 08:34
@garmond # 12.07.2017 ob 10:28
Dokler ni sama sebi namen za kopičenje storitev
garmond
# 12.07.2017 ob 10:28
@galoper
Preventiva se vedno obrestuje, tako pri zdravju kot pri denarju.
garmond
# 12.07.2017 ob 10:26
Zdravnikom država plača njihov drag študij in specializacijo, oni pa bi radi delali samo v večjih mestih. Če jim tega ne omogočijo, pa hop v tujino. Delat na periferiji jim ne diši. Kdo pa bo zdaj račun za študij plačal, saj Slovenija nima nič od teh zdravnikov, samo strošek.
Mislim, da ima država upravičeno pravico, da zdravnike izšolane z javnimi sredstvi, razporedi po javnih zdravstvenih domovih in bolnicah povsod po Sloveniji, kjer je potreba po zdravniškem kadru.
Samo kdor si sam plača študij, ta si lahko izbira kje bo delal, mislim da je to logično. Ostali pa naj sprejmemo delo tudi v drugih odročnih krajih Slovenije, ali pa naj vrnejo sredstva, ki jih je država vložila v njihov študij in specializacijo.
Tako, da podpiram zdajšnje predloge ministrice za zdravje.
Desnica pa, tako kot vedno, spet proti, oni bi seveda radi reforme, ki po njihovem ne bi bile nič drugega kot privatizacija javnega zdravstva in uvajanje večjega števila komercialnih zdravstvenih zavarovalnic. Kaj pa to pomeni za obubožan slovenski narod, pa se ve, s temi bornimi dohodki bi bilo zdravstvo več ali manj nedostopno za ogromno število slovenskega naroda.
LosAlamos
# 12.07.2017 ob 09:11
Zdravstvo je potrebno finančno in organizacijsko prestrukturirati in uvesti "nezdravstveno" logistiko za naročanje in planiranje, predvsem pa izbrisati člene zakona, ki prepovedujejo "vsakaknje" če se pacient ne pojavi na naročen datum in uro, ali pa za take neupravičeno izostale paciente uvesti plačilo nadomestila za čakanje drugih pacientov in gledanje v zrak zdravnikov.
božo1
# 11.07.2017 ob 12:37
amigo
Tudi naši delavci so za svoje delo plačani enkrat manj. Seveda pa v Avstriji ne kupujejo zdravstvenega materiala preko sumljivih firm.

Kot pribito imaš prav! Ker imamo pri nas plače enkrat manj, damo iz teh plač tudi za zdravstvo enkrat manj. Saj menda več iz česa se zbira denar.
To je eno, drugo o sumljivih firmah pa žal jaz ne vem dosti, da bi se lahko s tabo ali Godčevo pogovarjal.
*** Cena žilnih opornic kot zadnji hit "sumljivih nabav"
- da se je nabavljalo po 4x ceni (podatki izpred 4,5 let...)
- sedaj prihranek v UKC Lj na leto 2,5 mio EUR (ker nabavlja racionalno?!)

Sedaj pa nekaj o zgodbi o kateri "govorimo" Avstrija: Slovenija 1,76:1,0
1. Avstrija
- strošek ali proračun za zdravstvo : 3.333 EUR-ov na prebivalca
- skupni proračun za zdravstvo : 28, 6 milijard evrov

2. Slovenija
- strošek ali proračun za zdravstvo : 1.890 EUR-ov na prebivalca
- skupni proračun za zdravstvo :3,9 milijarde evrov

* strošek preplačanih žilnih opornic v skupnih izdatkih = 0,12%(?)
seveda tega ni zanemariti, toda? je iz tega možno narediti kriminalko, kot se dela?

Iz prikazanega si lahko naredi razlago vsak sam(kdo to pač zmore).
- cifre so vzete iz leta 2014
pobrisan
# 11.07.2017 ob 10:27
V zdravstvo je treba pripeljati več denarja...
---------------

Več denarja da se bo še bolj kradlo?
galoper
# 11.07.2017 ob 15:08
Napačen pristop. Prekiniti preglede zdravih množic. Zmanjšana poraba denarja nudi podoben izid.
božo1
# 11.07.2017 ob 05:17
Ministrica ima po tem vprašanju absolutno prav. Je potrebno zadevo trezno ali objektivno primerjati s tistim, ko se to da. Ne moremo se po uslugah primerjati z Avstrijci, če zmoremo iste storitve plačati enkrat manj!
Kazalo