A za te storitve bomo morali seči v žep, zakon predvideva novo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Po novem naj bi vsi plačevali 0,48 odstotka od zavarovalne osnove, ali konkretno za upokojence to pomeni, da bi plačevali od 1,4 evra pa do 19,8 evra na mesec. Zaposleni pa ob 4,3 evra do 31,6 evra na mesec.

Višina dajatve bo odvisna od višine mesečnih prihodkov. Zaposleni z bruto mesečno plačo 1700 evrov bi tako plačal 8 evrov na mesec, upokojenec s 500 evri pokojnine pa 4 evre na mesec. A glede te dajatve usklajevanja z ministrstvom za finance še potekajo. In kljub temu doplačilu zakon predvideva, da bi morali storitve dolgotrajne oskrbe še doplačati, in sicer bi morali za vsako storitev doplačati še 30 odstotkov iz lastnega žepa, poleg te že omenjene dajatve.

Storitve bodo delno sofinancirane
Direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo Tatjana Buzeti ob tem poudarja, da bodo tudi v bodoče storitve "delno sofinancirane iz javnih virov, delno jih bo moral uporabnik sam, tako kot jih danes, po obstoječi zakonodaji morajo danes občine minimalno 50 odstotkov, tukaj pa je predlog, da javna blagajna, v katero bomo plačevali, krije 70 odstotkov storitev."

Ministrstvo je pripravilo pet kategorij upravičencev do dolgotrajne oskrbe, torej bi ljudi, ki potrebujejo pomoč, razdelili od tistih, ki potrebujejo najmanj pomoči in so v kategoriji 1, pa do tistih, ki so popolnoma odvisni od pomoči drugih in so v kategoriji 5. Ocenili bodo telesne in mentalne sposobnosti in potrebe posameznika, in to v njegovem domačem okolju. A tu se že pojavljajo vprašanja, kdo bo izpolnjeval merila, da bo upravičen do te pomoči, in skrb, da ne bodo merila postavljena previsoko in bi ljudje kljub plačevanju zanjo ostali brez pomoči dolgotrajne oskrbe.