Dvakrat večja količina soli od priporočene, ki jo zaužijemo Slovenci, pa je tudi eden glavnih razlogov za v Sloveniji najbolj razširjene srčno-žilne bolezni. Foto: MMC RTV Slovenija
Dvakrat večja količina soli od priporočene, ki jo zaužijemo Slovenci, pa je tudi eden glavnih razlogov za v Sloveniji najbolj razširjene srčno-žilne bolezni. Foto: MMC RTV Slovenija

V Sloveniji obvezno jodiranje s 25 mg kalijevega jodida na kilogram izvajajo proizvajalci soli. S povprečnim vnosom od petih do šestih gramov pravilno jodirane soli smo telo preskrbeli z optimalno količino joda. Kot opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko pa se na slovenskih trgovinskih policah pojavlja veliko število znamk nejodirane soli iz uvoza.

Pregledali so 71 vzorcev soli in ugotovili, da je med njimi več kot 40 odstotkov nejodiranih. Vodja raziskave dr. Igor Pravst: "Ugotovili smo, da jodirana sol še vedno predstavlja preko 95 odstotkov vse prodane soli, kar pomeni, da večina še vedno uživa večinoma jodirano sol, tistih pet odstotkov, kar 29 vzorcev nejodirane soli pa vsekakor pomeni, da obstaja precej močno tržišče za take proizvode."

To pa pomeni, da za zdaj nevarnost obstaja predvsem za posameznike, ki se načrtno izogibajo jodirani soli in posegajo po nekaterih eksotičnih produktih, četudi prihajajo s Himalaje ali Tibeta, ki vsebujejo nič ali pa zelo malo joda.

A za Slovence večja težava leži drugje - v količini zaužite soli. Priporočena količina je 5 gramov. "Podatki Inštituta za varstvo zdravja kažejo, da je pri Slovencih ta številka bistveno višja - od 12 do 13 g zaužite soli dnevno, kar je gotovo preveč," pravi Katja Zaletel s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana.

Dvakrat večja količina soli od priporočene, ki jo zaužijemo Slovenci, pa je tudi eden glavnih razlogov za v Sloveniji najbolj razširjene srčno-žilne bolezni.