Svoj HIV-status po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pozna le dobra polovica HIV-pozitivnih. Na novo se na leto okužita dva milijona ljudi, od tega 1,8 milijona odraslih. Lani je zaradi aidsa umrlo 1,2 milijona ljudi, od tega okoli 150.000 otrok. Med ljudmi s HIV-om je sicer 2,6 milijona otrok.

Z vse večjim dostopom do protiretrovirusnih zdravil, ki jih danes prejema 40 odstotkov okuženih, se umrljivost zaradi aidsa zmanjšuje. Če bi ta zdravila jemalo 90 odstotkov HIV-pozitivnih, bi lahko po predvidevanjih WHO-ja širjenje virusa do leta 2030 ustavili.

Največ HIV-pozitivnih še vedno živi v Podsaharski Afriki, v tej regiji pa je tudi skoraj 70 odstotkov vseh novih okužb s tem virusom.

Posebej stigmatizirani migranti
V boju proti aidsu ne smemo zapostaviti prebežnikov, medtem opozarja Mednarodna organizacija za migracije (IOM). "Potrebujemo nove pristope za ranljive skupine, spodbujanje lokalnega vodstva ter jasno stališče, da imajo migranti pravico do nediskriminatornega dostopa do zdravljenja in storitev," je dejal direktor IOM-a za zdravje migrantov Davide Mosca.

V IOM-u poudarjajo, da je treba spremeniti negativno retoriko do prebežnikov ter deliti pozitivne zgodbe o njih. Kot opozarjajo, so prebežniki in drugi, ki se selijo, med najbolj marginaliziranimi in stigmatiziranimi zaradi negativnega dojemanja okuženih z virusom HIV.

Prebežnicam treba zagotoviti zdravljenje in nego
Program Združenih narodov za boj proti HIV-u in aidsu Unaids v letošnjem poročilu o napredku omenja nesprejemljivo visoko stopnjo novih okužb med najstnicami in mladimi ženskami v vzhodni in južni Afriki. Kot je poudaril Mosca, je treba tovrstne kazalnike spremeniti, in sicer s tem, da se tudi prebežnicam omogoči vključenost v akcije za diagnozo bolezni, zdravljenje in nego.

IOM v boju proti aidsu sodeluje z Unaidsom ter številnimi mednarodnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe, pa tudi z lokalnimi skupnostmi, pri vključevanju begunskega vprašanja v politike posameznih držav glede aidsa ter programe za preprečevanje in zdravljenja okužb s HIV-om.

"Migracije posameznike vse bolj izpostavljajo tveganjem, ki jih še povečajo pomanjkanje ali nedostopnost zdravstvenih storitev, nevarno okolje ter slabe življenjske in delovne okoliščine, ki jih spremljajo stigma, diskriminacija in prebežnikom nenaklonjeno vzdušje v družbi," je dejal generalni direktor IOM-a William Lacy Swing.