Po besedah direktorja inštituta Igorja Pravsta gre za kakovostne izdelke z ugodno prehransko sestavo, ki so hkrati prijazni tako do porabnikov kot do okolja. Ustrezajo tudi načelom trajnostnega razvoja. Namen projekta, ki so ga letos izvedli tretjič, je po Pravstovih besedah spodbujati inovativnost pri razvoju živil med domačimi proizvajalci in tako porabnikom zagotoviti pestrejši izbor živil, ki so kakovostna z več vidikov.

Židan: Lokalno je povezano z zdravim
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je poudaril, da moramo lokalno hrano povezovati z zdravim načinom življenja. Pomemben del le-tega je po njegovih besedah zdrav način prehranjevanja, ki pomembno prispeva k zmanjšanju možnosti nastanka različnih bolezni.

Poudaril je, da želi Slovenija na področju proizvodnje hrane rasti, česar pa zaradi zemljepisnih značilnosti ne more doseči z množično proizvodnjo poceni hrane, temveč le z inovativnostjo. "Zato so ta in podobni projekti tako pomembni za slovensko proizvodnjo hrane - z inovativnimi izdelki lahko postanemo zmagovalci," je dejal.

Kot zelo pomemben kazalnik uspeha je navedel rast izvoza, ki po njegovih besedah dokazuje, da svetovni trg prepoznava slovenske izdelke kot posebne. "V tem trenutku izvozimo že več kot 25 odstotkov hrane, ki jo pridelamo v Sloveniji. To je, odstotkovno gledano, več od Italije, ki jo imajo vsi za gurmansko velesilo," je poudaril minister in dodal, da se ta rast nadaljuje.

Mojca Gobec o vplivu živil na zdravje
Tudi generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec je poudarila pomen, ki ga imajo kakovostna živila za zdravje. Izbor inovativnih živil je po njenih besedah "primer odličnega vključevanja zdravstvenih priporočil v razvojne naloge živilskopredelovalne industrije". Z večjo dostopnostjo in promocijo teh izdelkov lahko dosežemo velike učinke pri izboljšanju prehranjevalnih navad in zmanjšanju pogostosti različnih bolezni, je poudarila.

Kot je pojasnila vodja projekta na inštitutu Anita Kušar, se je k sodelovanju v projektu prijavilo 47 podjetij. To je sicer precej manj kot pri prvem razpisu leta 2015, se pa niža delež predlogov, ki jih morajo v postopku vrednotenja izločiti zaradi manj ugodne prehranske sestave.

Prijavljena živila so morala biti predelana v Sloveniji in s s sedežem proizvajalcev v Sloveniji in postavljena na tržišče v preteklem letu. Vsak proizvajalec je lahko prijavil le eno živilo, predloge pa so lahko podali tudi potrošniki. Izbor je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, temeljil pa je na prehranski sestavi živil.

Seznam nagrajenih živil
Nagrade so prejeli ječmenov hlebček podjetja Spar Slovenija, pusti sveži sir Ego quark Ljubljanskih mlekarn, linija izdelkov I like tofu podjetja Avokado, pirino vlečeno testo iz Žita, ekojogurt s konopljinim oljem mlekarne Planika, mešanica različnih vrst kosmičev Bio body cleanse muesli podjetja Nutrisslim ter linija Živa: solata in zelišča podjetja KMG Panorganic.

Inštitut je proizvajalcem nagrajenih živil omogočil uporabo posebnega znaka za označevanje in oglaševanje nagrajenih živil.