S septembrom zaradi nestrinjanja z nižjim plačilom nadurnega dela velika večina zdravnikov ne pristaja na delo zunaj rednega delovnega časa. Ker se v Sloveniji že nekaj let spopadamo s pomanjkanjem zdravnikov, bodo posledice zadnjih zapletov daljše čakalne dobe in prestavljene operacije, tudi onkoloških bolnikov. Vlada in Fides bi tako morala čim prej doseči kompromis.

S tem se strinjata tudi nekdanja ministra za zdravje Dušan Keber in Andrej Bručan. Čeprav so njuni pogledi na razrešitev nastalega položaja razlikujejo, pa oba menita, da bi morali rešitev najti tudi v ukinitvi nekaterih ugodnosti in predvsem zmanjšanju števila dni dopusta, ki jih imajo zdravniki zapisane v kolektivni pogodbi.

Bručan bi plačilo dežurstev ohranil nespremenjeno
Bručan, ki je ministrstvo vodil leta 2000 ter med letoma 2004 in 2007, bi kratkoročno rešitev poiskal v pogajanjih z zdravniki, pri plačilu dežurstev ohranil status quo, spremembe pa bi vpeljal predvsem "na račun izrazito predolgih dopustov", ki jih imajo v zdravstvu. "Leta 1996 so zdravniki stavkali za večje plače, a v to takratna vlada ni želela privoliti, zato so jim dali več dni dopusta in razne dodatke. Zdaj pa je situacija drugačna, saj zdravniške plače skupaj z dodatki na dežurstva niso slabe," pojasnjuje.

Dolgoročno pa bi zdravnike po njegovem mnenju morali izvzeti iz sistema javnih plač in z njimi individualno skleniti pogodbe glede plačila dežurstev, v smislu "toliko dežurstev za takšen denar". Prav tako bi bilo po njegovem mnenju treba pregledati tudi dežurna mesta, ki niso vsa enako obremenjena, in jih različno plačati.

Keber bi denar razporedil
Tudi Dušan Keber, minister za zdravje med letoma 2000 in 2004, bi odprl kolektivne pogodbe, "saj so v njih nekateri neupravičeni beneficiji, preveč dni dopusta in podobno". Po njegovem mnenju bi morala vlada prerazporediti denar, ki ga namerava prihraniti pri dežurstvih, a ga pustiti v zdravstvu. "Dodatno bi plačala zdravnike, ki bodo delali v popoldanskem času, imeli dodatne ambulante in pripomogli k zmanjšanju čakalnih vrst," predlaga.

Poudarja, da ne ve, kako so potekala pogajanja do zdaj in če je vlada skušala doseči kakšen kompromis, a po njegovem menju bi se tudi zdravniki morali zavedati, da smo v vsesplošni krizi in da državljani morajo razmišljati, kako zategniti pasove. "Na enak način morajo razmišljati tudi zdravniki, saj če si državljani zategujemo pasove, potem si jih morajo premožnejši še bolj. Vprašanje pa je, ali je država res bremena, ki jih daje med državljane, pravično razdelila. To bi morali tudi javno predstaviti," dodaja.

Po njegovem mnenju je ravnanje zdravniškega sinidkata Fides izsiljevanje, saj bo zakon, ki spreminja plačilo dežurstev, začel veljati šele januarja, zdravniki pa so svoje grožnje uresničili že septembra. Nasprotno pa je Bručan prepričan, da je krivda za nastali položaj izključno na strani "predlagatelja popolnoma zgrešenega predloga".

Posebno pozornost naj namenijo onkološkim bolnikom
Oba sogovornika, ki sta tudi sama zdravnika, se strinjata, da bi zdravniki zdaj vseeno morali posebno pozornost nameniti bolnikom. "Sam sem optimist, saj menim, da bodo zdravniki sami ugotovili, da tako ne morejo doseči svojega. Dejstvo, da bolnika, ki čaka na operacijo raka, odkloniš zato, ker boš namesto 1.000 evrov dobil 800 evrov, tega niti etika ne more prenesti. Zdravniški poklic je poseben poklic, zdravniki so zato po mojem mnenju zašli na izjemno slabo področje za njih same," opozarja Keber.

Tudi Bručan bi vsaj na onkologiji od zdravnikov pričakoval, da dopustijo prekoračitev rednega obsega dela. "Čeprav čakanje na operacijo samo po sebi ni takšna težava, si težko predstavljam, kako je bolniku, ki ve, da ima raka in da bo operiran, pa mora na to operacijo zaradi takih zapletov čakati. Zdravnikom bi zato svetoval, da operacije onkoloških bolnikov opravljajo po drugačnih kriterijih, podobno kot delajo na urgenci. S tem bi tudi sami pokazali, da gledajo tudi na pacienta, ki trpi v svojih boleznih," pa pravi Bručan.

Posledice bodo vidne šele čez čas
Oba pozivata, naj se nasprotni strani hitro usedeta za mizo, saj bodo posledice pozneje še resnejše. "Če bo vlada vztrajala na svojih okopih, zdravniki ne bodo več šli na prejšnje pozicije, ampak bodo želeli še kaj več. In to bo resen problem," ob tem opozarja Bručan.

Keber pa izpostavlja, da zaradi teh zapletov zaostaja tudi celotna zdravstvena reforma, ki bi prinesla prihranke še na drugih področjih. "Vlada bi tudi morala rešiti stimulativno nagrajevanje dela. Dokler bomo imeli fiksne plače in bo vsakdo, ne glede na to, ali kaj naredi ali ne, imel enako nizko ali pa visoko plačo, potem bomo vedno imeli sindikalna pogajanja. Ljudje bodo kot skupina hoteli imeti višje dohodke in to se ne bo nikoli končalo," je sklenil Keber.