Ada Hočevar Grom z inštituta (NIJZ) je izpostavila, da na razlike v zdravju med drugim vplivajo socialno-ekonomski dejavniki, kultura in etnična pripadnost, sistem zdravstvenega varstva in življenjski slog.

NIJZ se je projekta lotil tako, da so iz zbranih podatkov naredili več kazalnikov, ki so jih dali v štiri makroskupine, in sicer dejavniki tveganja za zdravje, preventiva, zdravstveno stanje in umrljivost. Z njimi so želeli prikazati problematiko različnih skupin prebivalstva, različne javnozdravstvene izzive in umestiti občino na socialno-ekonomsko sliko, je pojasnila Gromova.

Inštitut je za vsako slovensko občino pripravil tudi kratko publikacijo s prikazom ključnih kazalnikov zdravja, tveganega vedenja, preventivnih dejavnosti, ki so jim dodane aktualne javnozdravstvene vsebine in kratek vsebinski opis zdravstvenega stanja v občini. Prikaz je po njenih besedah namenjen pregledu 35 ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim povprečjem. Zbrane so tudi tematske karte s prikazi kazalnikov.
Največ pretežkih otrok v Pomurju
Podatki po besedah Gromove sicer kažejo, da so občine v vzhodnem delu Slovenije v povprečju v slabšem položaju od občin na zahodu. Razpon bolniške odsotnosti po občinah pa se giblje od 8,5 do več kot 20 koledarskih dni.

Največ bolniških odsotnosti zaposlenih je v nekaterih občinah štajerske in koroške statistične regije. V zadnji je tudi največ visoko tveganega opijanja oseb, starih 15 let in več. Po možganskih kapeh v starosti od 35 do 84 let prednjači Pomurje, kjer je tudi največ čezmerno prehranjenih otrok.