Nova urgenca pomeni manj podvojenega dela med različnimi službami. Foto: BoBo
Nova urgenca pomeni manj podvojenega dela med različnimi službami. Foto: BoBo

Medtem ko je bil do zdaj bolnik tisti, ki je hodil od enega do drugega zdravnika, se tu vsa sodobna medicina zgrinja okoli bolnika. Vse se bo dogajalo na enem mestu.

Gregor Pivec, direktor UKC-ja Maribor
EU
Več kot polovico denarja za izgradnjo je prispevala Evropska unija. Foto: EPA

Novi center predstavlja po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc velik korak naprej pri oskrbi bolnikov v Podravju, pomembno pa izboljšuje tudi pogoje dela za tamkajšnje zdravstveno osebje.

"Danes je velik dan, ne le za UKC Maribor, ampak za celotno Podravje. Predstavlja začetek nove zgodbe, ki bo dolgoročno pomembno izboljšala dostopnost in kakovost oskrbe bolnikov v tej regiji," je v nagovoru ob odprtju dejala ministrica.

Kopica izboljšav
Urgentna služba ima v prenovljenih prostorih z okoli 2.000 kvadratnimi metri skoraj trikrat več prostora kot prej. Notranja arhitektura po navedbah predstojnika oddelka Romana Koširja omogoča kakovostno strokovno delo v skladu z najnovejšimi dognanji v medicini in boljšo organizacijo dela z manj podvajanja med urgentnima službama kliničnega centra in zdravstvenega doma, ki sicer že 13 let fizično delujeta pod eno streho. "Pomagate reševati življenja, s tem ko podpirate ta projekt," je dejal.

Po besedah direktorja UKC-ja Maribor Gregorja Pivca se s postavljanjem urgentnih centrov konceptualno spreminja način dela z bolnikom. "Medtem ko je bil do zdaj bolnik tisti, ki je hodil od enega do drugega zdravnika, se tu vsa sodobna medicina zgrinja okoli bolnika. Vse se bo dogajalo na enem mestu," je ponazoril. Nov način dela bo po njegovih besedah omogočil, da se bo zdravljenje začelo čim prej in bo čim uspešnejše.

Odprto pa tako kot v drugih urgentnih centrih po Sloveniji ostaja vprašanje morebitne formalne priključitve zaposlenih v nujni pomoči zdravstvenega doma h kliničnemu centru, s čimer bi se rešili veliko administracije in posledično uredili enotno financiranje urgentne službe.

Mreža urgentnih centrov
Mariborski urgentni center je po Brežicah in Murski Soboti tretji v vrsti uresničenih v mreži urgentnih centrov, ki jih ministrstvo za zdravje s pomočjo evropskih sredstev uresničuje po vsej Sloveniji. "Gradnja mreže poteka po načrtih. Najkasneje sredi decembra bomo povsod končali z gradbenimi deli. Skupaj z dispečerskimi centri bodo v funkciji najkasneje 1. julija naslednje leto," je pojasnila ministrica.

Gradnja mariborskega urgentnega centra, ki so jo začeli na začetku lanskega leta, je stala 14,1 milijona evrov, od tega je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 7,6 milijona evrov.

Novi urgentni center je še vedno v pritličnem prizidku kirurške stolpnice z dvema vstopnima mestoma. Življenjsko ogroženi gredo po posebnem vhodu do reanimacijskih prostorov, drugi morajo najprej obiskati triažo, kjer jih razporedijo po ambulantah glede na vrsto urgentnega stanja.

Zaposlitve za anesteziologe
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so zdravnikom na anesteziološkem oddelku, kjer so zaradi pomanjkanja anesteziologov začeli celo odpovedovati operacije, ponudili 20 odstotkov dodatnega plačila za povečan obseg dela, hkrati pa napovedali nove zaposlitve.




Medtem ko je bil do zdaj bolnik tisti, ki je hodil od enega do drugega zdravnika, se tu vsa sodobna medicina zgrinja okoli bolnika. Vse se bo dogajalo na enem mestu.

Gregor Pivec, direktor UKC-ja Maribor