S spremembo zakonodaje naj bi reševali razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Foto: Pixabay
S spremembo zakonodaje naj bi reševali razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Foto: Pixabay

Če je vlada toliko časa odlašala in se ni spomnila takšnega predloga, zakaj je treba tako na hitro sprejemati stvari, če se poskrbi za paciente. Ta razlog, da se to sprejema za nazaj, v naših očeh ni z ničimer upravičen.

Zdenka Čebašek Travnik, predsednica zdravniške zbornice
Milojka Kolar Celarc, odhajajoča ministrica, na sejo ni prišla. Foto: BoBo
Skupni odbor o zdravstvu

Skupni odbor DZ-ja je bil ustanovljen na torkovi izredni seji in je prevzel naloge vseh preostalih odborov in komisij DZ-ja, ki še niso bili ustanovljeni. Njegova prva naloga bo obravnava dopolnitev zakona o zdravniški službi, na dnevnem redu četrtkove seje pa ima še nekaj predlogov stališč do različnih evropskih direktiv in uredb.

Predlog dopolnitev zakona o zdravniški službi je pretekli teden na dopisni seji sprejela vlada, ki opravlja tekoče posle, in ga po nujnem postopku poslala v sprejetje v DZ. S sprejetjem dopolnitev se mudi, saj naj bi odpravile nekatere ovire pri zaposlovanju tujih zdravnikov specialistov v Sloveniji, s čimer naj bi reševali razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike.

Kljub številnim kritikam sprejeto
Več poslancev je vodstvu ministrstva za zdravje na čelu z ministrico, ki opravlja tekoče posle, Milojko Kolar Celarc očitalo, da se je reševanja razmer na področju otroške kardiologije lotevalo z "gasilskim ukrepom", ker ni pravočasno poskrbelo za sistemske ukrepe. Tako je Jelka Godec (SDS) ministrstvu navrgla, da sprejetje dopolnitev zakona po nujnem postopku izsiljuje s populističnimi opozorili o ogroženosti otroških življenj, kar je po njenih besedah neodgovorno.

Miha Kordiš (Levica) je opozoril, da gasilski ukrep, ki ga je vlada oz. ministrstvo ponudilo kot rešitev za pomanjkanje domačih kardiologov, v sebi skriva demontažo javnega dobrega v zdravstvu. Po njegovih besedah bo zaradi dragih podjemnih pogodb s tujimi strokovnjaki javni denar odtekal v zasebne žepe. Pojasnila ministrstva, da dopolnitve zakona ne bodo imele večjih finančnih posledic, je zato označil za neresne in zavajajoče.

Jože Lenart (LMŠ) je prav tako poudaril, da dopolnitve zakona, ki jih je pripravilo ministrstvo, težav na dolgi rok ne bodo rešile. Je pa dejal, da gre za nujen interventni ukrep, ki ga v zdajšnjih okoliščinah velja podpreti. Bolj kritična je bila Iva Dimic (NSi), ki je zakonski predlog označila za še en primer žalostne zapuščine ministrice Kolar Celarčeve in drugih vodilnih na ministrstvu, ki po njenih besedah v štirih letih niso naredili tega, kar bi morali.

Nekaj poslancev je ocenilo, da zakonski predlog ne določa, kdo bo preveril in odgovarjal za strokovnost tujih zdravnikov. V bran ministrstvu je stopil Igor Zorčič (SMC). Po njegovih besedah nekateri poslanci ministrstvu očitajo, da se pri dokazovanju nujnosti dopolnitev zakona zateka k populizmu, pri tem pa samo uporablja populistične razlage. Dodal je, da specifičnost problematike otroške kardiologije upravičuje interventni ukrep.

Kolar Celarčeva se seje odbora ni udeležila. Državna sekretarka na ministrstvu Ana Medved pa se je znova dotaknila ustanovitve Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Po njenih besedah se je ministrstvo z ustanovitvijo inštituta kot samostojnega javnega zavoda želelo izogniti monopolom v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki so tudi bili vzrok za kadrovsko stisko na področju otroške kardiologije.

Andrej Šircelj (SDS) je zato pozval Medvedovo, naj "v dobro slovenskega zdravstva in bolnikov" monopolom, ki jih navaja, doda imena in priimke. Predlagal je, da lahko zaradi tega sejo odbora zaprejo za javnost. Medvedova pa je odgovorila, da o konkretnih imenih ne želi in ne more govoriti, tudi ne na zaprti seji odbora.

Kritična tudi zdravniška zbornica
Kritičen do ravnanja ministrstva je bil tudi predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije Žiga Novak. Po njegovih besedah številne pripombe parlamentarne zakonodajnopravne službe na zakonski predlog potrjujejo, da je ministrstvo predlog pripravilo v veliki časovni stiski. Ministrico Kolar Celarčevo in njene sodelavce je zato vprašal, zakaj so čakali toliko časa. Opozoril je, da bodo trajno rešitev vprašanja otroške kardiologije prinesli zgolj sistemski ukrepi.

Retroaktivnost zakona
Sicer so poslanci zavrnili dopolnila, ki jih je predlagal SDS, so pa sprejeli dopolnila odbora, ki jih je pripravilo ministrstvo na podlagi pripomb zakonodajnopravne službe. Ta je med drugim opozorila, da predlagana določba v 3. členu učinkuje za nazaj, retroaktivnost posameznih zakonskih določb pa je dopustna le, če to zahteva javna korist in če ne posega v pridobljene pravice posameznika.

Tudi zdravniška zbornica je pred kratkim opozorila, da takšna določba vnaša v pravni red retroaktivnost, ki ni v javnem interesu in ki posledično zmanjšuje varnost zdravljenja otrok. Po mnenju zbornice je ministrstvo s tem nakazalo, da bo v sodelovanju z inštitutom za otroške srčne bolezni že v času pred morebitnim sprejetjem dopolnitev zakona "omogočilo nezakonito opravljanje zdravstvene dejavnosti tujim zdravnikom".

Dopolnilo k 3. členu, ki ga je sprejel odbor, zato jasneje določa krog posameznikov, za katere se bo zakonska določba uporabljala retroaktivno. Poleg tega dopolnilo izrecno opredeljuje časovno obdobje uporabe določbe.

DZ bo dopolnitve zakona o zdravniški službi obravnaval predvidoma v torek na izredni seji.
Okrepitve iz tujine
Po poročanju Radia Slovenija prihodnji teden v Slovenijo prihajata otroški kardiolog in srčni kirurg iz Združenih držav Amerike, ki bosta tu stalno prisotna. Poslanske skupine glede sprejetja zakona naj ne bi imele večjih pomislekov, jih je pa nekaj predložila zakonodajna pravna služba, pa tudi Zdravniška zbornica Slovenije, ki nasprotuje predlagani retroaktivnosti.

Odločbo za delo tujih zdravnikov, ki bo lahko veljala največ za eno leto, bo izdal minister za zdravje, a le v izjemnih primerih, ko javni zdravstveni zavodi ne bodo mogli zagotavljati neprekinjene zdravstvene dejavnosti. Tuji zdravniki pa bodo po poročanju Radia Slovenija zaposleni po podjemnih pogodbah, zaradi česar je že slišati očitke o dvotirnem sistemu in ustvarjanju zdravniških kast, redno zaposlenih in bolje plačanih s podjemnimi pogodbami.
Posnetek seje:

Če je vlada toliko časa odlašala in se ni spomnila takšnega predloga, zakaj je treba tako na hitro sprejemati stvari, če se poskrbi za paciente. Ta razlog, da se to sprejema za nazaj, v naših očeh ni z ničimer upravičen.

Zdenka Čebašek Travnik, predsednica zdravniške zbornice
Skupni odbor o zdravstvu