Zdravje
V vrtcih skrbijo za vsakodnevno gibanje otrok na svežem zraku. Foto: BoBo
Domneva, da bo otrok bolj odporen, če bo bolj izpostavljen infektom, ne drži, pravi Irena Zorc, pediatrinja v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica. Foto: Osebni arhiv
       V vrtcu imamo veliko koncentracijo povzročiteljev bolezni, predvsem akutnih infektov zgornjih dihal. Potem so tu infekcijske bolezni otroške dobe, kot so recimo bolezen dlani, podplatov in ust, šesta bolezen, norice. To so tri bolezni, značilne za otroško obdobje, in so precej pogoste pri malih otrocih do treh let. Tretja skupina so driske.       
 Irena Zorc, pediatrinja
Pri prihodu drugega otroka v družino pediatrinja priporoča izključitev prvega otroka iz vrtca, saj lahko dojenčka okuži z zanj nevarnimi virusi. Foto: BoBo
S stališča pediatrične stroke je priporočljivo, da se prvi otrok izključi iz vrtca, ko v družino pride drugi otrok, saj lahko okužbe dihal pri dojenčkih vodijo v pogostejše nadaljnje okužbe oziroma že ena virusna okužba dojenčka lahko vodi do večjih zapletov pri tej in nadaljnjih okužbah. Ob tem se lahko starejšemu otroku niti ne vidi, da je bolan in preboleva le prehlad, mlajši pa zaradi istega virusa lahko hudo zboli, opozarja Zorčeva.

Dodaj v

Pediatrinja: Mamice komaj pridejo s porodniškega dopusta, so že na bolniškem

Obolevanje najmlajših otrok v vrtcu
30. oktober 2018 ob 17:34,
zadnji poseg: 30. oktober 2018 ob 20:53
Ljubljana - MMC RTV SLO

Takoj ko se otroci začnejo vključevati v vrtec, se začnejo težave, opaža Irena Zorc, pediatrinja v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica. Po prvem letu doma otroci pridejo v okolje, kjer je velika koncentracija ljudi in povzročiteljev okužb.

"Veliko mamic komaj pride s porodniškega dopusta, pa so že na prvem bolniškem," je za MMC povedala pediatrinja Irena Zorc, ki meni, da za to obstaja več razlogov. Čim se začnejo vremenske spremembe, virusi postajajo aktivnejši. Hkrati pa otroci z vključitvijo v vrtec pridejo v okolje, kjer je povzročiteljev akutnih okužb zelo veliko. "Prvič zato, ker otroci v času, ko so bolni, zelo sejejo viruse, izločajo namreč veliko več virusov kot odrasli. Otroci so v zelo tesnem stiku, izmenjujejo si predmete, se dotikajo drug drugega, se slinijo, izmenjajo si kozarec, dudo, pribor in to so vse viri okužb," pojasnjuje


Otroci do vstopa v vrtec praviloma niso veliko bolni, pravi Zorčeva in dodaja, da imunski sistem enoletnikov ob vstopu v vrtec še ni zrel. "Infektologi poudarjajo, da imunski sistem dozori pri treh, nekateri menijo, da celo pri štirih letih." Ob tem Zorčeva pojasni, da razlikujemo splošni in specifični imunski odziv organizma. Splošni imunski odziv je prirojena lastnost organizma za zaščito pred okužbami, specifični imunski odziv pa otrok razvija ob stiku s povzročitelji, ob prebolevanju bolezni in po cepljenju.

Vstop enoletnika v vrtec je torej težak predvsem zato, ker je nenadoma izpostavljen številnim povzročiteljem bolezni. Ob prvem stiku s povzročiteljem bolezni se najprej aktivirajo mehanizmi splošne odpornosti: "Npr. dobra kožna bariera, dobra sluznična bariera, dovolj velika količina imunoglobulinov A na sluznicah," pojasni Zorčeva. Tudi sprememba okolja in ločitev od staršev zahtevata od otroka veliko prilagoditveno sposobnost, kar ima lahko vpliv na njegovo odpornost.

Nenehno obolevanje lahko otroka izčrpa
A pediatrinja opozarja, da je napačno mišljenje, da nenehna izpostavljenost ponavljajočim se okužbam le krepi imunski sistem. Predstavlja tudi stres za organizem, za otroka in družino je izčrpavajoča.


Prebolevanje več bolezni sicer pomeni tudi odpornost proti več boleznim, pravi Zorčeva, a hkrati poudarja: "So okužbe, s prebolevanjem katerih pridobiš trajno odpornost, in druge, na katere trajne imunosti ne razviješ. Načrtno izpostavljanje boleznim za dozorevanje imunskega sistema ni potrebno, niti ni koristno! Domneva, da bo otrok odpornejši, če bo bolj izpostavljen infektom, ne drži. Z zaporedjem infektov lahko celo oslabimo otroka in mu v času, ko se najbolj razvija, ko bi moral najbolj pridobivati tako na motoričnem kot na kognitivnem področju, naredimo celo zaostanek."

Zaradi lepega vremena za zdaj manj okužb
Jasmina Ajster, organizatorka prehrane in zdravstveno-higienskega režima v Vrtcu Vrhovci pravi, da v mesecu oktobru pri otrocih niso opazili večje obolevnosti: "Prehladov še ne beležimo v večjem številu in jih je le nekaj primerov. Verjetno je razlog lepo vreme."

"Ne glede na starost je največji upad otrok zaznati od konca novembra do februarja, ko so pogostejše različne viroze. Tako so otroci odsotni predvsem zaradi vročine in kašlja, vnetja ušes, angin ter črevesnih bolezni," pojasnjuje Ajsterjeva, a ob tem doda, da imajo otroci, stari okoli enega leta, najšibkejšo odpornost. "V prvem letu po vključitvi v vrtec je običajno, da otrok zboli večkrat, nato pa do tretjega leta pogostost obolevanja pade. Vendar to ne velja za vse otroke, saj je odpornost pri posameznih otrocih različna."

Otrok, ki zboli desetkrat na leto, še ni "bolni otrok"
Tudi pediatrinja Irena Zorc izpostavlja, da ni nujno, da vsi otroci zelo obolevajo. "V pediatrični praksi ugotavljam, da je določen delež otrok bolj občutljivih, zanje staršem tudi dokaj hitro svetujem, naj poskusijo najti alternativno rešitev, to se pravi izključitev otroka iz skupinskega varstva. Je pa veliko število otrok, ki kljub veliki izpostavljenosti in nizki starosti ne obolevajo zelo pogosto."

Na vprašanje, kaj pomeni "pogosto zbolevanje", Zorčeva pojasni, da lahko popolnoma zdrav otrok za virusno okužbo zboli od osem- do desetkrat na leto. "Pri vsakem prehladu se lahko kašelj vleče do tri tedne. Otrok, ki je izpostavljen številnim povzročiteljem okužbe, bi bil lahko tako rekoč vso zimo bolan, a to ne bi pomenilo, da je to 'bolni otrok' ali da ima kakršno koli imunsko pomanjkljivost. To pomeni le, da je bil vedno znova izpostavljen novi okužbi, ko se prejšnja še ni niti dobro zaključila, starši pa dobijo vtis, da se je bolezen nenadoma poslabšala," pogost pojav neprekinjenih prehladov pri majhnih otrocih opiše Zorčeva.

Pri tem opozori, da je pri otrocih, ki dolgo kašljajo, treba biti pozoren predvsem na to, ali otrok samo kašlja ali ob tem tudi težko diha, je utrujen, zavrača hrano in ima še druge znake bolezni. "Največkrat je ponavljajoč, predvsem nočni kašelj, ko se otrok uleže in kašlja v napadih ter ob tem celo izbruha kepo sluzi, le odraz preprostega vnetja nosu in žrela in ni hudo nevaren, čeprav po videzu staršem vzbuja veliko skrb." Zorčeva pojasni, da včasih po treh mesecih kašljanja starši mislijo, da ima otrok hudo kronično bolezen, a po analizi poteka dogajanj pediater običajno ugotovi, da gre le za prehajanje iz prehlada v prehlad.

Preventiva: gibanje, umivanje rok, prehrana, cepljenje
Ker starši ob vrnitvi na delo po starševskem dopustu največkrat nimajo možnosti izbire varstva za svojega otroka, Zorčeva našteje tudi nekaj ukrepov, ki jih lahko uvedejo za manjšo obolevnost svojih otrok. "Zelo pomembno za otroka je, da uživa zdravo, mešano hrano. Najbolje je, da uživa hrano, pridelano v lokalnem okolju, sveže sadje in zelenjavo. Brez pretiravanja, vsega po malem. Če otrok uživa raznoliko prehrano in se sproščeno giblje na svežem zraku, v naravnem okolju, v varnem zavetju svojih staršev, mislim, da je to že kar dovolj. Številni prehranski dodatki niso potrebni," na vprašanje, ali otroci v zimskem času potrebujejo razne dodatke in vitamine, odgovori Zorčeva.

Pomemben steber primarne preventive je tudi cepljenje, poudari pediatrinja. "V našem okolju je otroka, ki bo zgodaj vstopil v skupinsko varstvo, mogoče zaščititi proti rotavirusnim okužbam, veliko več bi morali otroke cepiti proti gripi, o čemer pa veliko staršev pri nas noče niti slišati oziroma jih lahko s predlogom za cepljenje proti gripi kot pediatrinja celo ujezim. Otroci so proti določenim boleznim zaščiteni z obveznimi cepivi proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Precej staršev se odloči za zaščito otroka prot rotavirusom, za cepljenje proti gripi pa se tako rekoč ne odloča nihče, ne zase ne za svoje otroke," pravi Zorčeva, ki poudari, da je z vidika stroke to nesmiselno, saj je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Številne države v Evropi uvajajo tudi cepljenje proti noricam, vse večkrat se predlaga tudi cepljenje nosečnicam proti oslovskemu kašlju, še poudari Zorčeva.

Pri nas je priporočeno tudi cepljenje otrok proti pnevmokoku, za katerega pa je potrebna privolitev staršev. Odkar se cepiva pogosteje poslužujejo, zdravniki ugotavljajo manjše število hospitaliziranih otrok zaradi prebolevanja pljučnic, a to ni edini učinek cepiva. "Pri skupini otrok, ki so bili cepljeni, dejansko ugotavljamo manjšo pogostost vnetja srednjega ušesa in manj uporabe antibiotika za zdravljenje okužb srednjega ušesa," pravi Zorčeva. Cepljenje proti okužbam s pnevmokokom torej ni obvezno, je pa za starše, ki se zanj odločijo, brezplačno.

Zorčeva še sklene, naj bodo starši zelo pozorni na umivanje lastnih in otrokovih rok in zračenje prostorov, izogibajo naj se velikim trgovinskim centrom. "Razkuževanje v domačem okolju ni potrebno, trdo milo in tekoča voda bosta dovolj!"

Larisa Daugul
Prijavi napako
Komentarji
Nostromo
# 30.10.2018 ob 17:56
Preveč cepiv?

Kaj če bi ukvarjanje s takšni rečmi prepustil strokovnjakom, ki so doberšen del svojega življenja posvetili pridobivanju ustreznega znanja, da lahko soočajo s takšnimi in podobnimi vprašanji.
Slovenceljček
# 30.10.2018 ob 17:50
Pa, če starši ne bi vozili bolnih otrok v vrtec bi bilo tudi super. Pa ok, vedno se skušam postavit v kožo določenih staršev, ki imajo pritiske v službi ampak, ko brezposelni ljudje vozijo v vrtec bolne otroke mi pa utrga.
Nostromo
# 30.10.2018 ob 17:57
Medicina stalno napreduje, pa vedno več bolanih. Narobe svet. Je pa dobro za posel.

Skupaj z medicino seveda napreduje tudi diagnostika. Ni vedno več bolanih, ampak ji vedno več odkrijemo.
gre888
# 30.10.2018 ob 17:55
Medicina stalno napreduje, pa vedno več bolanih. Narobe svet. Je pa dobro za posel.
pepieinschlag
# 30.10.2018 ob 18:22
Kaj če bi ukvarjanje s takšni rečmi prepustil strokovnjakom,

Vedno me kar malo zmrazi ob besedi »strokovnjaki«.

Pred časom, ko sva s pokojno ženo (ki so ji z napačnimi in zapoznelimi diagnozami »strokovnjaki« malo pomagali prezgodaj zapustiti ta svet - čeprav se zavedam, da so določene bolezni neozdravljive), še gledala razna soočenja pred volitvami ali pa v zvezi s kakšno drugo zadevo, sva ugotavljala, da sta se redkokdaj ali dva pravnika, kulturnika, zdravnika, športnika, politika in še bi lahko našteval, strinjala o popolnima eni in isti zadevi.

In zanimivo; posledice ugotovitev in odločitev »strokovnjakov«, vedno na hrbtih najbolj občutimo »navadni« (neuki) državljani (smrtniki).
Ne glede na to ali gre za ekonomijo, zdravje, bančništvo ali premaknitev ure.

Zato bi rekel samo: »Bog nas obvarij strokovnjakov«.
ucenec
# 30.10.2018 ob 18:36
Za otroka je najbolje, da je vsaj do tretjega leta doma, z mamo. Pa še s kakim sorojencem.
Rozmarin
# 30.10.2018 ob 17:45
Preveč cepiv?
pina1
# 30.10.2018 ob 18:44
Ramus , ti bi otročke cepil vsako leto proti gripi ??? Ti to resno ?
amigo
# 30.10.2018 ob 19:09
&Ramus

Samo 10% slovenskih doktorjev se cepi proti gripi. To pove vse o varnosti in smislu cepljenja proti gripi.
tuhtam
# 30.10.2018 ob 18:42
Po naših izkušnjah je vse odvisno od higiene v igralnicah. Prvi otrok je bil neprestano bolan, dva dni v vrtcu in nato dva tedna doma. Pri drugem otroku, ki je imel poleg tega se oslabljen imunski sistem, so imeli v skupini alergika, zaradi katerega so vzgojiteljice pridno redno čistile površine in kljuke, pa ni nas otrok ni bil nikoli bolan, ceprav, kot receno, z nizko odpornostjo. Vse je odvisno od higiene, ki jo vzdržujejo vzgojiteljice!!
krena
# 30.10.2018 ob 19:22
Jah, no. V družini moje ene babice je bilo sedem otrok. Vsi so bili živi najmanj do 58.leta (toliko star je umrl prvi). V družini druge babice so bili 4 otroci, eden se je kot najstnik smrtno ponesrečil pri sečnji dreves, ostali so dočakali starost. Za dedke pa ne vem. Oče in mama sta imela vsak po 5 sorojencev. Mamina sodvojčica je umrla ob rojstvu, ostali so doživeli 75+ oz še živijo. Nihče nikoli cepljen za kakšno gripo. Iz naše družine smo trije otroci in imamo skupaj 10 otrok. Nihče se ne cepi za gripo, cepljenih za otroške bolezni je kake pol otrok oz. so cepljeni delno, ostalega se izogibamo. So med najbolj zdravimi sovrstniki v šolah in vrtcih. Skoraj lahko rečem kaj so to antibiotiki? 4 otroci, 3x antibiotiki. Otroci so dva nad dvajset, dva najstnika.
Tvoja teorija, ramos, pade na naši rodbini.
pina1
# 30.10.2018 ob 18:42
Mali otročki so bili vedno bolni, včasih smo rekli, da " vse poberejo".Kar naprej so bili smrkavi pozimi.In to je bilo tam do treh let, potem je pa počasi bilo manj viroz, so pa seveda prišle vodene koze, ošpice...
Le lažje je bilo takrat....delodajalci so vse to vzeli v zakup, da pač tako more biti...nobenih pritiskov ni bilo na mamice. Je pa res, da so bili otroci včasih cele dneve zunaj, poleti in pozimi..., velikokrat mokri in prezebli, ampak rdečih ličk in z veeeliiko svečko iz noska.))
opranaglava
# 30.10.2018 ob 20:22
Moja opažanja so pa malo drugačna. Zelo veliko otrok gre lahko bi rekel po isti poti.
Ko so dovolj stari jih doleti obvezno cepljenje. To marsikateremu otroku zdrma imunski sistem in zboli. Gre zdravniku in dobi antibiotike, kar še poslabša stanje zato dobi druge... Mine tudi več mesecev in otrok se nikakor ne sestavi, za sabo ima pa že celo paleto antibiotikov. Najbolj bolni oz. najpogosteje pa so otroci, katerih staršev slepo verjamejo temu kar propagira tudi g. Zorc. "Vsemogočni" farmaciji. Med najbolj zdravimi so tisti otroci, ki cepiv (pa tudi antibiotikov za vsako malenkost) ne vidijo od blizu ali pa jih pametni starši pred njimi obvarujejo vsaj v tistem najbolj občutljivem obdobju.
uporab21
# 30.10.2018 ob 20:06
Preberite navodila k cepivom, kjer so navedeni stranski učinki, potem pa Nuernberški kodeks medicinske etike o prostovoljnem vstopanju ljudi v medicinske poskuse.
Pogrešam v članku navedbo: Sponzorirano s strani ....
stopeti
# 30.10.2018 ob 18:16
Še ne dolgo nazaj so govorili veliko neumnost, da otrok krepi imunski sistem, če je izpostavljen boleznim. Na bruhanje mi je šlo, da lahko nekdo to sploh izjavi. Z ženo imava otroka doma, saj veva kaj za otroka pomeni vrtec. Kdor bo govoril kaj vse je dobrega v vrtcih za malčke, naj preden spregovori gre v vrtec za kakšen teden in gleda, kaj zares doživljajo otroci.. Huje kot virusi je za otroke čustveni in socialni šok. Zaposleni ne morejo vsakemu zagotovit to, kar potrebuje. Ko pa pomislim, kako je v tujini, ko dajejo otroke še prej v vrtec, pa lahko rečem samo, da za človeštvo ni rešitve.
bm1950
# 30.10.2018 ob 18:06

gre888
# 30.10.2018 ob 17:55
Medicina stalno napreduje, pa vedno več bolanih. Narobe svet. Je pa dobro za posel.

Vedno več bolnih in ne bolanih.
Ramus
# 30.10.2018 ob 18:38
Obolevanje najmlajših otrok v vrtcu

V vtec ti starši lahko pripeljejo povsem smrkavega in kašljajočega otroka, samo da nima vročine,... logično se okužijo z RSV in vsemi drugimi virusi vsi v skupini. Pa še vprašanje - zakaj dovolite sprejem otrok v vrtec in šolo, ki niso crpljeni proti gripi. Stopnja zbolevanja otrok za gripo v otroški populaciji je 30% !!

Sedaj pa izračunajte koliko stanejo komplikacije gripe, zdravljenje in bolniške!
discoversci
# 30.10.2018 ob 20:26
Da vržem še svojih 5 centov zraven... Kaj delajo starši ? Dobijo bolniško zaradi bolezni otroka, otroka pošljejo v vrtec, sami pa domov na "dopust". Resnične zgodbe. To niso starši, ampak navadna lena drhal. Dokler se taki sprehajajo po Sloveniji, je meni čisto razumljivo da so potem taki rezultati. Vrtci so leglo virusov in bakterij. Golo dejstvo. Nekateri vrtci bolanih otrok sploh ne sprejmejo in tako je tudi prav. Tudi 50 eur-ske kazni so. Se mi zdi da na Logu...al Dragomerju. Podobno bi morali delati z otrocmi z ušmi ali glistami. Dej dej... Krivi so v prvi vrsti starši in niti slučajno ne otroci.
gospod iskreni
# 30.10.2018 ob 20:23
Starši smo preveč zaščitniški in otrok ne razvije odpornosti, saj je stalno v sterilnem okolju
Ramus
# 30.10.2018 ob 19:12
Gibanje na zraku in raznolika prehrana

Seveda je to zelo pomembno za zdravje in dobro počutje. A otroci so pred razvojem antibiotikov in cepiv živeli v popolnoma bio in z kemikalijami neoporočnem okolju,... in umirali zaradi otroških bolezni, kot so oslovski kašelj, gripa in davica. V družinah s po pet, šest otroci, je preživelj zgolj eden ali dva,...

V razmislek kako pomembna so cepiva in antibiotiki. Vprašajte malo dedke in babice, če jih še imate,....
vranek
# 30.10.2018 ob 20:35
Amigo, a vidis kako narobecrazumes stvari. Ne ceoimo z zivimi virusi. Sprovocira se upimunski sistem z delcki virusa, nima pa to čisto nic opragiti z okuzbo. In taki "znanstveniki" potem odlocate o zivklenju ali smrti svojih otrok???
hexen
# 30.10.2018 ob 19:33
krena
# 30.10.2018 ob 19:22
Tvoja teorija, ramos, pade na naši rodbini.


Vaša rodbina ne dokazuje glede cepljenja nič. Poznam veliko družino, ki so vsi necepljeni, pa zelo pogosto bolni.
josh k.
# 30.10.2018 ob 18:31
Tema o kateri govori članek je znana vsem, ki so imeli in tistim, ki trenutno imajo otroke v vrtcu, oziroma šoli.
Skratka nič novega, samo prežvekovanje teme.
Ramus
# 30.10.2018 ob 22:55
kot so npr. formaldehid

Verjetno je potem hudo, ko izveš da je formaldehid naravni proizvod telesa in da ga ima dojenček v telesu 50x do 80x več kot pa ga je v cepivu,.... ;)
goto
# 30.10.2018 ob 20:20
Prvi otrok 2 tedna vrtca, 2 tedna bolniške. Skoraj se nam je "vtrgalo". Potem sem popustil ženi in je bil doma 2 leti v privat varstvu. Naslednja dva otroka isto doma in vrtec z tremi. Proračun je trpel samo (skoraj) brez stresa in bolezni. Se strinjam da ni za otroka vrtec tam do tretjega leta. Ne folgajo jih rihtat, sem jim sam nose brisal in jih cartal, ko sem po mojega prišel.
Mojo generacijo so babice servisirale, v modernem svetu tega žal bistveno manj...
Ramus
# 30.10.2018 ob 18:56
Vstop enoletnika v vrtec je torej težak predvsem zato, ker še nima razvitega specifičnega imunskega odgovora

Zmanjšajte stopnjo precepljenosti proti oslovskemu kašlju, pa vam bodo točno taki otroci začeli umirati,....
at111
# 01.11.2018 ob 14:38
A je kdo kdaj pomislil, da je bil način materinstva včasih za ženske boljši, vsaj v tem pogledu, da so lahko bile STALNO doma in blizu otroka. Tudi, če so morale kdaj kaj skuhati in pospraviti so bile vseeno v bližini, vedno so imele možnost dojenja, nege otroka itd.
Kapitalisti so s tem ko so pregnali ženske iz domov in jih zaposlili podvojili število delovne sile! Poleg tega pa so prisili starše, da otroke oddajo v razne trapaste zavode, kjer otroke indoktrinirajo in poneumijo (vrtci, šole, fakultete,...). S tem so seveda razbili ne le družinsko okolje ampak tudi moralne vrednote, saj otrok nihče več ne vzgaja (1 učiteljica zagotovo ne more vzgojiti 30 otrok, ponavadi še svojega ne zmore), starše pa so ločili od otrok v celodnevne službe. Otroci so tako prepuščeni kaosu in medijem, kar jih poneumi, zadepresira in razčloveči.

Stalno se oglašajo feministke s "pravicami žensk" ampak se v resnici ne zavedajo, da so ravno one glavne podpornice novega suženjstva žensk. Marsikatera ženska bi danes z veseljem izbrala delo doma z družino in otroci ter da jo preskrbuje mož, kot pa naporno birokratsko službo v neki odtujeni inštituciji.

Objektiven pogled na stvari dejansko razkrije prave namene, ki jih v ozadju vodi elita - uničevanje družin z namenom institucionalizirati in zasužnjiti ljudi.
uporab21
# 31.10.2018 ob 20:45
@grumpycat
@Ramus

Še enkrat poudarjam, ni znanstvenih študij. To pomeni, da ni izvedenih poskusov s kontrolno skupino, ki ne prejema ničesar, kaj šele, da bi opazovali dogajanje na daljši rok.
marelica7
# 31.10.2018 ob 04:54
nič ni narobe, če se mamica odloči po rojstvu otroka ostati za tri leta doma,nakar gre v službo za dve leti po štiri ure, da otroka po kosilu vzame domov. Jaz sem tako ravnala pri vseh otrocih in ni mi žal, ne nazadnje večina žena na starost prevzame moževo pokojnino, torej bi bilo moje odrekanje materinstvu in družinskemu življenju žrtvovano za ceno standarda.Krepitev odnosov in zdravje otrok res nimajo cene, še posebno če so položnice enakovredne minimalni plači. Sicer pa Slovenija pri upokojitvi materi dodeli 8 mesecev za otroka na pokojninsko dobo, zakaj matere to ne upoštevajo? trije otroci, 24 mesecev.
uporab21
# 30.10.2018 ob 21:06
@vranek, res je, okužba pride zaradi ostalih sestavin cepiv kot so npr. formaldehid, aluminijeve spojine, rastlinska olja, ostanki kokošjih jajc, ostanki človeških ali živalskih zarodkov, ki jih niso uspeli sčistiti pri proizvodnji cepiv. Ko vse to pristane pri cepljenju v podkožju, gre kamor pač gre in posledice so, prej ali slej.
amigo
# 30.10.2018 ob 19:12
Domneva, da bo otrok bolj odporen, če bo bolj izpostavljen infektom, ne drži, pravi Irena Zorc, pediatrinja v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica.

To pa je zame nekaj novega. Saj tudi cepljenje ni nič drugega kot izpostavljanje človeka povzročiteljem bolezni, da telo razvije protitelesa.
melanholik
# 30.10.2018 ob 18:59
pina1
# 30.10.2018 ob 18:44
Prijavi neprimerno vsebino
Ramus , ti bi otročke cepil vsako leto proti gripi ??? Ti to resno ?

In zakaj ne?
Ramus
# 30.10.2018 ob 18:45
Otroci, ki smo jih cepili proti okužbam s pnevmokokom, so bolj zaščiteni, saj pri skupini otrok, ki so bili cepljeni, dejansko ugotavljamo manjšo pogostost vnetja srednjega ušesa

Drugi najbolj pogost zaplet gripe pa je vnetje srednjega ušesa. Najprej in predvsem je treba otroke cepiti proti gripi, nato še proti pnevmokoku. Na ta način se bo zmanjšalo breme gripe in invazivnih pnemokoknih okužb tudi med starostniki. To so dokazali tako Japonci kot tudi Rusi. Povsem nesprejemljivo je, da gripa ni obvezna za cepljenje otrok v vrtcih in šolah.
grumpycat
# 31.10.2018 ob 14:05
@ajsa55555

Komentar v stilu, da mora farmacija zasluzit s cepivi in da moramo dohtarji na eksukrzije, kaze predvsem na to, da ti ne znas uporabljati mozganckov.

Cena cepljenja (cepivo in aplikacija) proti gripi je 14 eur (7 eur stane cepivo, res masten zasluzek). To (14 eur) je enako kot ena skatla Lekadol+C vreck. Ce mislis, da kdorkoli sluzi s cepivi, si res cepljen proti zdravi pameti. Uporabi osnovnosolsko matematiko pa izracunaj koliko stane, ce zbolis za gripo - praviloma si za en teden dober (bolniska odsotnost, ki jo placa tvoj delodajalec), potrebujes vsaj antipiretik&analgetik (Lekadol bo ok, vsaj skatlico porabis - si ze not prinesel 14 eur, ponavadi se pa filas se z raznoraznimi pripravki za krepitev imunosti, ki vsi po vrsti stanejo preko 10 eur), pa pristej se to, da mora kdo se zate malo poskrbeti in za tvoje otroke (tudi to je storitev). Potem pa si poskusaj predstavljati, da se neredko zaplete s pljucnico ali cem drugim (npr. vnetje sr.usesa). Nekateri potrebujejo bolnisnicno zdravljenje in preko 100 ljudi v Sloveniji zaradi posledic gripe vsako leto umre. Vsako leto tudi kaksna nosecnica. Ce zdravstveno osebje ni cepljeno, januarja in februarja ni ljudi, ki bi te oskrbeli ko zbolis. To je realen problem. Na katerega ti in tebi podobni sploh ne pomislite. Po drugi strani pa mislite, da zato, ker vidite neko zaroto, mislite, da se je prav vam posebej posvetilo v glavi.
amigo
# 31.10.2018 ob 10:02
Tu smo zašli na diskusijo o cepljenju. Otroci so vedno bolj cepljeni, a na žalost vedno bolj bolni in alergični. Alergije ima že kaka tretjina otrok. A to očitno belih bogov ne zanima. Po številu obveznih cepljenj smo med vodilnimi v svetu. Cepljenje proti gripi pa je bolj ali manj blažev žegen. Pač virus je mutiral ali pa niso cepili proti pravemu.
grumpycat
# 31.10.2018 ob 10:01
Higiena je absolutno pomemben faktor v nizji obolevnosti. O tem ni dvoma. Kljub vsemu pa se dolocene bolezni pojavljajo le sporadicno (npr ospice, ki so tako kuzne, da jih z higienskimi ukrepi ne mores zamejiti) ali jih ni vec (crne koze) zaradi cepljenja.
Higiena in cepljenje pa spadata pod isto marelo preventivnih ukrepov v zdravstvu. In preventiva je vedno bolje kot kurativa. Preventiva je v medicini v populacijskem smislu pomenila vecje mejnike kot razvoj posameznih zdravljenj.
vzdev
# 31.10.2018 ob 09:52
@Ramus, smrtnost zaradi bolezni, ki jih sedaj cepimo, se je krepko zmanjšala tudi pred uvedbo cepiv. Razlog za to pa je higiena. Če tudi nebi več imeli cepiv, bi sedaj bila smrtnost majhna. Ker se je higiena precej izboljšala. Seveda pišem za razvit svet. Npr. Afrika še je vedno daleč zadaj.
ajša55555
# 31.10.2018 ob 08:57
@Ramus
Bom dodala še eno :
Stroka je najbolj strokovna v zavajanju ;)
To kar si napisal ne drži ! Nismo bili cepljeni proti prašičji gripi, ptičji gripi, eboli, gripi, .....
pa so vse bolezni čudežno izginile. Npr. gripa, vsako leto nov virus, precepljenosti ni, saj se cepi komaj nekaj odstotkov prebivalstva ( 10% zdravnikov), pa je zanimivo, da se naslednje leto pojavi popolnoma nov vrus, prejšnji pa čudežno izgine.....
uporab21
# 31.10.2018 ob 07:27
Res smo trpežni....

https://info.cmsri.org/the-driven-researcher-blog/dirty-vaccines-new-study-reveals-prevalence-of-contaminants?fbclid=IwAR0Tp3F92kfCruq2LA
8tHMBKPGZKw9TdbMwGqlT4HOBL4QXdYwfqFChYaJ
M


Na kratko.
Vsa cepiva namenjena ljudem, v glavnem otrokom, so vsebovala prevelike odmerke glede na predpisane meje. Raziskovalci tudi povezujejo to dejstvo z nastankom in razvojem rakavih obolenj in avtoimunih odzivov pri prejemnikih cepiv, vključno s smrtjo.
Glede na to, da študij o varnosti in uspešnosti cepiv farmacija ne objavlja že več kot 30 let (pa bi jih morala vsaj na 2 leti pri CDC v Združenih državah Amerike, kjer so s pomočjo sodišča dosegli priznanje, da tega res niso izvajali, kljub zakonski obvezi), smo testni zajčki, kar pa je v nasprotju z Nuernberškim kodeksom medicinske etike v primeru, ko je neko cepljenje obvezno (npr. za otroke).
Ramus
# 30.10.2018 ob 23:11
Izvoli kolega Slovenceljček,....

https://mrc.ukri.org/news/browse/toxic-formaldehyde-is-produced-inside-our-own-cells/
amigo
# 01.11.2018 ob 06:58
Sam vem za slučaj, ki se je zgodil na enem gradbišču pri nas. Na gradbišču je delalo 20 delavcev. Proti gripi se je cepilo 18 delavcev, dva sta bila odsotna in se nista cepila. Pozneje je vseh 18 delavcev zbolelo, razen teh dveh ki se nista cepila. V resnici je zadeva takšna. Med 100 cepljenimi jih bo zbolelo 5, med 100 necepljenimi pa 6.
Ramus
# 31.10.2018 ob 13:55
ajša5555,.... vse sem povedal. Tako blage veze nimate, da se mi ne da več ;)
Ramus
# 31.10.2018 ob 13:50
"Nikjer ni (dolgoročnih) študij o učinkovitosti in varnosti cepiv"

Če imaš čas lahko pogledaš tukaj,.... podatki o varnosti in imunogenosti cepiv gredo tudi do 20 let.

https://www.cdc.gov/vaccinesafety/resear
ch/publications/index.html
https://www.healthychildren.org/English/
safety-prevention/immunizations/Pages/Vaccine-Studies-Examine-the-Evidence.aspx

Do sedaj je bilo razdeljenih že nekaj milijard odmerkov različnih cepiv po vsem svetu in je do sedaj cepljenje p(do)okazalo veliko, večje koristi v prid cepljenjem, kot pa tveganj. V bistvu, če želite dokazovati "ne varnost" cepiv morate zato pokazati neke dokaze ali argumente, ker dokazov o varnosti in učinkovitosti cepiv tudi skozi daljša časovna obdobja je v izobilju.
Ramus
# 31.10.2018 ob 13:23
"Zakaj mi v Sloveniji nismo opozorjeni o očitni pandemiji virusa H1N1,"

Saj vsako leto NIJZ izda priporočila za cepljenje na osnovi priporočil WHO,... treba je le spremljati in pogledati.

http://www.who.int/influenza/vaccines/vi
rus/recommendations/2018_19_north/en/
http://www.who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/influenza-(seasonal)
http://www.nijz.si/sl/zacetek-cepljenja-proti-sezonski-gripi-0
uporab21
# 31.10.2018 ob 09:42
@Ramus

Meni se zdi najbolj problematično to, česar se ne da brati, pa bi moral CDC, ECDC (EMA), pa tudi slovenska JAZMP in NIJZ objavljati že zadnjih 30 let. Nikjer ni (dolgoročnih) študij o učinkovitosti in varnosti cepiv. JAZMP trdi, da ima tako študijo, vendar je že od leta 2013 ne razkrije kot je to lepo pokazala Mateja Černič v knjigi Ideološki konstrukti o cepljenju
grumpycat
# 31.10.2018 ob 09:37
Na potek infekcijske bolezni vpliva veliko faktorjev. Zacensi z imunskim stanjem gostitelja (v tem primeru otroka), ki je lahko v boljsi ali slabsi splosni "kondiciji" in v tem smo izrazito razlicni, poleg tega obstaja dnevna variabilnost pri posamezmimu. Ta "kondicija" in variabilnost vplivata tudi na ucinkovitost cepljenja - ce je imunski odziv dober oz zdrav, bomo na cepljenje odgovorili z ustrezno kolicino protiteles in bomo npr. proti gripi zasciteni. Potem je patogen (virus ali bakterija), ki je lahko bolj ali manj skodljiv (virus gripe bolj kot rinovirus - virus, ki povzroca navadni prehlad), pomembna pa je tudi kolicina patogena, s katerim pridemo v stik. Klinicna slika na koncu je lahko zelo raznolika - od asimptomatske okuzbe (otrok ne kaze znakov okuzbe, ker ima npr. ucinkovit imunski sistem in je prisel v stik z majhno kolicino patogena) do obicajnih znakov (npr. resporatorne) okuzbe (smrkez, kaselj, vrocina) pa do hudih zapletov (pljucnica, dihalna odpoved).
Dejstvo je, da cepljenja znizujejo stevilo okuzb in hudih zapletov v populacijskem smislu. Seveda nobeno cepljenje ne zasciti 100%, tega ne more, ker ucinkovitost cepiva ni odvisno samo od kvalitete cepiva, ampak tudi od sposobnosti organizma, da ob cepljenju tvori protitelesa. Ampak v populaciskem smislu z cepljenjem mocno zmansjamo obolevnost in tezke zaplete dolocenih bolezni - tudi gripe. Rekla kazala zapleti ob cepljenju so res rekla kazala. V glavnem so izrazito blagi - bolecina na mestu cepljenja in morda malo visja tel.temperatura. Seveda mora biti pa po zakonu vsak zaplet dokumentiran. Ko se vsedete v avto imate bistveno vecje moznosti, da se vam kaj hudega zgodi kot ce se cepite, ampak proizvajalcu avtomobila ni treba porocati o tem koliko in kaksne nesrece so se z njihovim proizvodom zgodile.
Res pa je problem relativno nizka precepljenost zdravnikov in nepromocija cepljenja s strani pediatrov. Mislim, da gre bolj za prepricanje - pa kaj ce zbolim, bom odlezal tisti teden pa bo.
Sam se vedno cepim, da zascitim svoje bolnike, da lahko pozimi delam, da zascitim svojo druzino in na koncu se sebe. In tudi svoje otroke cepim, tudi proti gripi.

Na koncu naj dodam se provokativno. Poleg imunskega sistema in patogena je se en dejavnik - posameznikov pogled na obolenje. So starsi, ki se zaradi smrklja in kaslja ne sekirajo prav dosti, vzamejo otroka iz varstva za nekaj dni in vse skupaj mine brez velikega pompa in stresa. In so starsi, ki ob isti klinicni sliki zazenejo vik in krik, ostaneta oba doma, bedita, mrzlicno pripravljata inhalacije in otroka filata z raznoraznimi pripravki. Oba otroka prideta k sebi v priblizno enakem casu, ampak obcutek obolevnosti je v teh dveh druzinah razlicen. Prvi ze po enem tednu pozabijo, da je bil otrok bolan, drugi pa se mesec dni ne morejo normalno ziveti in zivijo v stalnem strahu, kaj bo prinesel naslednji smrkelj.
strahec
# 31.10.2018 ob 09:04
Na Japonskem so uvedli cepljenje dojenčkov in otrok proti gripi, a je bilo ogromno zapletov, invalidnosti in celo smrtnih primerov, zato so ga pred leti zakonsko prepovedali. Za otroke do-ne-vem-katerega-leta.
Vse ti cepivski eksperimenti v različnih državah so dobro popisani in dokumentirani. Čudim se, zakaj se o tem na MMC nikoli ne piše.
firtoh
# 31.10.2018 ob 07:44
Moja nista hodila v vrtec in nista prebolela nobene otroške nalezljive bolezni.Razen nekaj nahoda in zloma roke( sin), nista nikoli zbolela,da bi kdo od naju moral v bolniško.
Zdaj sta pri 30-tih in zdravstvena kartona sta še vedno skoraj prazna.
uporab21
# 31.10.2018 ob 07:12
@Ramus
# 30.10.2018 ob 22:55
Verjetno je potem hudo, ko izveš da je formaldehid naravni proizvod telesa in da ga ima dojenček v telesu 50x do 80x več kot pa ga je v cepivu,.... ;)

To drži, vendar je pomembno, kje v telesu se giblje tak proizvod lastnega telesa (in še bolj, kje se ne).
Geres*
# 31.10.2018 ob 06:42
marelica7: seveda ni nic narobe, vprasanje pa je, koliko si jih to danes lahko financno privosci. Morda tisti, ki imajo reseno stanovanjsko vprasanje - teh pa je v mladih letih danes malo. Razen ce ne stanujejo doma pri starsih v hisi. In potem kot drugi pogoj, da moz nima ravno minimalne place. Skratka je fajn, ce se to lahko privoscis, ampak realnost vecine je drugacna. Sa ne omenjamo tega, da se v manjsih krajih ljudje oklepajo tiste ene sluzbe, ker ce jo zgubis, tezko dobis novo. In bos potem celo zivljenje odvisen od pomoci drugih?
Kazalo