Razlog je v visoki ceni registriranih sredstev, ki pa so v nasprotju s ponaredki testirana. Ta nezakonita sredstva so lahko izjemno nevarna, najprej za zdravje uporabnikov, in ker so zunaj dosega kontrole, je lahko vprašljiva tudi varnost tako pridelanih kmetijskih pridelkov.

Kriminalne združbe se lotevajo tudi ilegalne trgovine s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS), pravi dr. Jernej Drofenik vodja oddelka za FFS-je na Upravi za varno hrano. "Evropski Interpool ugotavlja, da je trgovina s temi sredstvi že presegla vrednost trgovine z drogo na območju EU-ja," je dejal.
Ena ključnih vstopnih točk za Evropo ali celo za tretje države je Luka Koper, kjer so izjemno poostrili nadzor. Pritiski trgovine z ilegalnimi FFS-ji so bolj kot v Sloveniji z razdrobljeno proizvodnjo precej večji v državah, ki imajo velike pridelovalne komplekse.

Kakovost teh sredstev in njihovo učinkovanje nista pregledana. "To pomeni, da dobimo FFS-je, katerih aktivna učinkovina je manj čista in vsebuje nevarne dodatke že v osnovni aktivni snovi," je dejal Drofenik.

Pomanjkljiv nadzor
Naše odgovorne službe so veliko bolj zaskrbljene zaradi nakupa teh sredstev v sosednjih državah, na Madžarskem in Hrvaškem. Kontrole nad temi sredstvi nimajo in pri tem je lahko vprašljiva tudi varnost živil. "Nekega orodja za nadzor takih kršitev inšpekcija nima razen analitike na tretiranih rastlinah," opozarja Drofenik.

Nadzor nad 65 tisoč profesionalnih uporabnikov FFS-jev sicer izvaja 10 fitosanitarnih inšpektorjev. Lani so opravili približno sedem tisoč pregledov, nepravilnosti pa so ugotovili pri osmih odstotkih. Pri kmetih je šlo največkrat za nepravilno vodenje evidenc ter nepravilno ravnanje s sredstvi in embalažo, specializirane trgovine niso imele ustreznih prostorov, podjetja, ki ta sredstva dajejo v promet, pa niso ustrezno označevala embalaže.