Poleg bogato obloženih miz je predvsem v času praznikov, ob rojstnih dnevih in drugih pomembnih dogodkih v življenju priljubljeno tudi nazdravljanje, ki pogosto vodi v čezmerno pitje alkohola. Foto: Reuters
Poleg bogato obloženih miz je predvsem v času praznikov, ob rojstnih dnevih in drugih pomembnih dogodkih v življenju priljubljeno tudi nazdravljanje, ki pogosto vodi v čezmerno pitje alkohola. Foto: Reuters

Že manjše količine alkohola v krvi lahko zmanjšajo sposobnost za vožnjo, ki se kaže npr. kot motena koordinacija, zmotna ocena dejanske varnostne razdalje in hitrosti vozil, slabša koncentracija in presoja (precenjevanje svojih sposobnosti, slabša samokritičnost), daljši odzivni čas, zoženo vidno polje.

Alkohol odsvetujejo strokovnjaki bolnim in starejšim osebam, ki so praviloma občutljivejše na njegove učinke, ter osebam, ki jemljejo zdravila in delujejo na centralno živčevje. Nekatera zdravila lahko celo okrepijo delovanje alkohola ali ob pitju alkohola in jemanju zdravil nastajajo strupene snovi. Ravno tako naj ga ne pijejo tisti, ki imajo sindrom odvisnosti od alkohola in drugih drog. Foto: Pixabay

Zaradi bolezni in stanj, ki so posledica škodljive rabe alkohola, se je leta 2015 v bolnišnicah zdravila na vsake tri ure vsaj ena oseba, kar pet odstotkov hospitalizacij je bilo med mladimi do 19. leta starosti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ-ju) zato svetujejo pitje alkohola v mejah relativno manj tveganega pitja, medtem ko naj otroci, mladostniki, starejše in bolne osebe ter nosečnice po alkoholnih pijačah ne posežejo.

Mladostniki se težko uprejo pritisku vrstnikov
Proces zasvojenosti z alkoholom se lahko začne že v otroštvu in mladostništvu, saj mlajša, kot je oseba, ki začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imela v odrasli dobi težave zaradi alkohola. Ravno v obdobju odraščanja se razvijajo vedenjski vzorci, ki se nanašajo tudi na življenjski slog in vzorce pitja alkohola, je pojasnila Mercedes Lovrečič, zdravnica psihiatrinja z NIJZ-ja.

"Predvsem mlajše osebe so bolj nagnjene k zaužitju večjih količin alkohola v kratkem času. Te osebe nimajo zadostnih izkušenj glede pitja alkohola (človeško telo se po dlje trajajočem pitju alkohola odzove s toleranco) niti takih mehanizmov, ki bi jih obvarovali, da prenehajo s pitjem, kot je to pri odraslih osebah. Premalo se zavedamo, da je alkohol strupen za naš organizem, še posebej za možgane, in rakotvoren v vseh obdobjih našega življenja. Otroci in mladostniki zaradi svojih bioloških in vedenjskih sprememb predstavljajo zelo ranljivo skupino. Bolj so nagnjeni k tveganemu vedenju in izpostavljeni pritisku vrstnikov v družbi, ki je pri nas strpna do opijanja v javnosti in ga celo spodbuja," je povedala Lovrečičeva. Možgani otrok in mladostnikov so še vedno v razvoju in zato dovzetnejši za škodo, ki jo povzroča pitje alkohola, še posebej v večjih količinah.

V primeru jemanja zdravil ne pijte alkohola
Alkohol odsvetujejo strokovnjaki bolnim in starejšim osebam, ki so praviloma občutljivejše na njegove učinke, ter osebam, ki jemljejo zdravila in delujejo na centralno živčevje. Nekatera zdravila lahko celo okrepijo delovanje alkohola ali ob pitju alkohola in jemanju zdravil nastajajo strupene snovi. Ravno tako naj ga ne pijejo tisti, ki imajo sindrom odvisnosti od alkohola in drugih drog. Tudi v nosečnosti lahko pusti alkohol posledice pri razvoju in rasti otroka, ki so trajne in jih ni mogoče popraviti. Alkohol je tudi v brezalkoholnem pivu, nekaterih sladicah in zdravilih.

Alkohol negativno vpliva na varnost
Vozniki in delavci na višini, upravljavci strojev, električnih naprav idr. se pogosto znajdejo v položajih, ko morajo hitro odreagirati in sprejeti odločitve. "Že manjše količine alkohola v krvi lahko zmanjšajo sposobnost za vožnjo, ki se kaže npr. kot motena koordinacija, zmotna ocena dejanske varnostne razdalje in hitrosti vozil, slabša koncentracija in presoja (precenjevanje svojih sposobnosti, slabša samokritičnost), daljši odzivni čas, zoženo vidno polje."

Če človek omedli zaradi alkohola, nemudoma pokličite zdravstveno pomoč
V prazničnem obdobju, praznovanju rojstnih dni in ob drugih priložnostih morajo mlajše osebe oziroma mladostniki zaradi zastrupitve z alkoholom pogosto poiskati zdravniško pomoč, da preprečijo najhujše, saj je tako stanje lahko življenjsko ogrožajoče, je pojasnila Lovrečičeva. "Mit, da če nekdo omedli zaradi alkohola, ga lahko pustim, saj se bo samo naspal, ne drži. Do izgube zavesti pride, ker naše telo ni sposobno razgraditi take količine alkohola, kot smo jo popili. Alkohol upočasni delovanje možganov in srčni utrip, zniža krvni tlak in upočasni dihanje. Vse to vpliva na možgane, da izgubimo zavest, in takrat smo v veliki nevarnosti, da umremo. Tudi mit, da alkohol pozimi in v mrazu pogreje, ne drži. Žile v podkožju se zaradi alkohola razširijo, kar povzroča subjektiven občutek toplote. Dejansko oseba zaradi alkohola izgublja toploto in lahko se zgodi, da na odprtem zaspi zaradi učinkov alkohola in podhladitve umre."

Uživanje alkohola privede do tveganj za razvoj rakavih obolenj
Pogosto čezmerno pitje alkohola predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj, in sicer najpogosteje raka prebavil in dojk. "Večje tveganje za raka imajo tudi tisti, ki pijejo alkohol zmerno oziroma v mejah manj tveganega pitja alkohola v primerjavi s tistimi, ki ne pijejo. Tako kar 70 odstotkov prebivalcev Slovenije v starosti 25–74 let pije alkohol v mejah manj tveganega pitja in imajo večje tveganje v primerjavi s petino prebivalcev, ki alkohola ne pijejo. Če pijete alkohol, zmanjšajte pitje alkoholnih pijač, ker tako zmanjšujete tveganje, izogibajte se opijanju, najboljša zaščita pa je abstinenca," je poudarila Lovrečičeva.

Že manjše količine alkohola v krvi lahko zmanjšajo sposobnost za vožnjo, ki se kaže npr. kot motena koordinacija, zmotna ocena dejanske varnostne razdalje in hitrosti vozil, slabša koncentracija in presoja (precenjevanje svojih sposobnosti, slabša samokritičnost), daljši odzivni čas, zoženo vidno polje.