Sistem eZdravje je koncept dostopa do zdravstvenih storitev in izvajalcev, ki temelji na elektronskih storitvah. Foto: BoBo
Sistem eZdravje je koncept dostopa do zdravstvenih storitev in izvajalcev, ki temelji na elektronskih storitvah. Foto: BoBo
Z eNaročanjem se bodo lahko uporabniki sami elektronsko naročali na zdravstvene storitve, lahko pa bo to namesto njih storil zdravnik ali medicinska sestra. Vzpostavljena pa bo tudi spletna stran z ažurnimi - največ dve uri starimi - podatki o dejanskih prostih terminih za določeno zdravstveno storitev pri vseh izvajalcih zdravstvenih dejavnosti. Foto: BoBo
Pilotno na območju Kranja, Bleda, Sevnice in Ormoža že deluje eRecept, ki omogoča elektronsko pošiljanje receptov med zdravniki in lekarnami. Po vsej državi bo v uporabi predvidoma julija. Foto: BoBo

Sistem eZdravje je koncept dostopa do zdravstvenih storitev in izvajalcev, ki temelji na elektronskih storitvah. Dejavnosti za vzpostavitev sistema so se začele septembra 2008, letos pa bodo po napovedih vodje projekta Katarine Kralj z ministrstva za zdravje aplikacije tudi zaživele v praksi po celotni Sloveniji.

Večinoma se projekt financira iz evropskih sredstev, iz državnega proračuna pa je bilo do zdaj porabljenih nekaj več kot milijon evrov. Dobrih 15 milijonov je bilo evropskega denarja, na voljo jih je še nekaj več kot šest, ki jih nameravajo v celoti počrpati še letos.

Evropsko financiranje projekta sicer traja do julija 2015, a bo ministrstvo zaprosilo za podaljšanje projekta do novembra, pričakujejo pa pozitiven odgovor. "Realne nevarnosti, da ne bi dokončali projektov, ni," zatrjuje Kraljeva. Tako tudi ni nevarnosti, da bi morali vračati evropski denar.

Receptom na papirju se iztekajo dnevi
Pilotno na območju Kranja, Bleda, Sevnice in Ormoža že deluje eRecept, ki omogoča elektronsko pošiljanje receptov med zdravniki in lekarnami. Po vsej državi bo v uporabi predvidoma julija - ob predpostavki predhodnega sprejetja novele zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Pri širitvi uporabe eRecepta se je namreč ustavilo pri zakonski podlagi za vzpostavitev nacionalne zbirke podatkov.

Kraljeva pravi, da se bo z eReceptom povečala varnost bolnikov, saj bodo tako zdravniki na primarni ravni kot farmacevti imeli na voljo sistem, s katerim bodo preverjali morebitno medsebojno učinkovanje zdravil. Hitreje in z manj administracije bo tudi stekel proces izdajanja zdravil v lekarnah, saj bodo recept dobili v elektronski obliki.

Ažurni podatki o prostih terminih pri zdravniku
Z eNaročanjem se bodo lahko uporabniki sami elektronsko naročali na zdravstvene storitve, lahko pa bo to namesto njih storil zdravnik ali medicinska sestra. Vzpostavljena pa bo tudi spletna stran z ažurnimi - največ dve uri starimi - podatki o dejanskih prostih terminih za določeno zdravstveno storitev pri vseh izvajalcih zdravstvenih dejavnosti.

Podatke na nacionalnem čakalnem seznamu, ki bo omogočal večji pregled čakalnih vrst pri posameznih izvajalcih, bo pregledoval in analiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Zdaj potekajo namestitve programske opreme za to storitev, nadgradnje zalednih zdravstvenih sistemov bodo programerske hiše končale do junija, do konca leta pa bo sistem na voljo povsod v Sloveniji.

V okviru projekta pripravljajo tudi portal za bolnike in zdravstvene delavce, prek katerega bo lahko vsak bolnik in tudi njegov izbrani zdravnik imel vpogled v vse njegove podatke, ki so shranjeni v zbirkah eZdravja.

Nekateri portali že delujejo
Projekt so sicer razdelili na več podprojektov, nekateri že polno delujejo, drugi so v sklepni fazi. V celoti deluje že teleradiološki portal, ki omogoča, da si zdravniki elektronsko izmenjujejo radiološko slikovno gradivo. Od septembra je v polni uporabi tudi Telekap, s katero lahko na daljavo hitreje ukrepajo pri bolnikih s sumom na možgansko kap - do danes je bilo v okviru Telekapi izvedenih že več kot 400 posvetovanj med regijskimi bolnišnicami in Telekap centrom na Nevrološki kliniki v Ljubljani, kjer je na voljo dežurni nevrolog z ekipo.

Interoperabilna hrbtenica je sistem, ki omogoča souporabo dokumentov bolnikov oz. njihovo izmenjavo med izvajalci. Trenutno so na voljo odpustna pisma in ambulantni izvidi za okoli 130.000 bolnikov, sistema pa še ne uporabljajo vsi izvajalci zdravstvenih storitev, saj je vključitev za zdaj prostovoljna. Obvezna vključitev je predvidena s predlogom novele zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva.

Hrbtenico nadgrajujejo še s povzetkom podatkov bolnika, ki bo v skladu z evropskimi smernicami vseboval podatke o alergijah, o predpisanih zdravilih, kroničnih boleznih, posegih v zadnjih šestih mesecih in večjih operacijskih posegih. "Zdravnik po navadi nima časa pregledati celotne bolnikove dokumentacije, zato mu bo takšen povzetek pomagal pri pravilni odločitvi o zdravljenju," pravi Kraljeva.

V okviru projekta eZdravje je že na voljo spletna aplikacija eTriaža, s katero lahko zdravstveno osebje po manchestrskem triažnem algoritmu določa stopnjo nujnosti obravnave za bolnike v službah nujne pomoči.

Načrtujejo tudi javno naročilo za programsko opremo za dispečersko službo v Sloveniji. Tako bi bili trije dispečerski centri po državi, ki bi razporejali reševalna vozila in tudi imeli nad njimi nadzor.

Enotni elektronski register cepljenih
Po odločitvi sodelujočih bolnišnic pa se v okviru eZdravja ne bo izvedlo naročilo za rešitev Pacs v oblaku, v okviru katerega bi bil vzpostavljen arhiv, v katerem bi bolnišnice arhivirale slikovno dokumentacijo. Po izteku evropskega financiranja bi stroške delovanja arhiva morali kriti izvajalci, a so se zaradi višine stroškov odločili, da bodo vprašanje arhiva reševale vsaka zase.

Prenovili bodo še register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu, uvedli bodo enotni elektronski register cepljenih oseb in vzpostavili centralno avtomatizirano zbiranje kazalcev kakovosti iz referenčnih ambulant. S tem bodo lahko poenotili standarde obravnave kroničnih bolnikov, ki jih diplomirane medicinske sestre spremljajo v referenčnih ambulantah.

Stroški vzdrževanja teh aplikacij bodo na leto znašali približno štiri milijone evrov, ni pa še jasno, ali bodo aplikacije obdržali pod pristojnostjo ministrstva za zdravje ali jih bodo prenesli pod NIJZ.