Tako je bilo pred 10 leti, ko so zagnali enoto. Foto: BoBo
Tako je bilo pred 10 leti, ko so zagnali enoto. Foto: BoBo
Helikopter
Zadnji rotor helikopterja enote Kavka. Foto: BoBo


Enota helikopterske nujne medicinske pomoči, ki ima svojo bazo na letališču Brnik, je del sistema nujne medicinske pomoči Slovenije. Delovati je začela leta 2003 in v prvih letih se je število opravljenih intervencij stalno povečevalo, v zadnjih letih pa stagnira, saj je način aktivacije ostal nespremenjen. Tako letno opravijo okrog 300 intervencij, v vseh desetih letih delovanja pa je doslej enota posredovala približno 2400-krat.

Kot je pojasnil vodja enote helikopterske nujne medicinske pomoči Uroš Lampič, v enoti deluje 16 zdravnikov in 11 reševalcev. Nekateri med njimi so redno zaposleni, drugi pa so honorarni sodelavci. Na vsaki intervenciji sodelujeta po en zdravnik in en reševalec. Enota je na voljo vse dni v letu in posreduje v vidnem delu dneva.
Tri četrtine intervencij zaradi nujnih stanj
Približno 25 odstotkov opravljenih poletov je medbolnišničnih prevozov, 75 odstotkov pa intervencij na terenu in približno v polovici teh primerov enota posreduje pri poškodbah. Približno četrtina je poškodb v prometnih nesrečah, preostalo pa so delovne nesreče in poškodbe pri športu. V drugi polovici primerov gre za bolezenska stanja, med njimi je največ težav s srcem in možganskih kapi, kjer mora biti čas posredovanja čim krajši.

Vzhod Slovenije je včasih predaleč
Največkrat enota helikopterske nujne medicinske pomoči posreduje na območju Gorenjske, Posočja, Idrije, Cerknega, Kočevja, Ilirske Bistrice, Bele krajine in Primorske, saj je zaradi baze na Brniku na zahodu Slovenije najbolj časovno učinkovita. Klice prejema tudi iz vzhodne Slovenije, ki pa je za posredovanje večkrat predaleč. Zato je jasno, da bi Slovenija potrebovala še eno tovrstno enoto v Mariboru.

Spremembe dispečerskega sistema?
Bistveno bi bilo tudi, da bi spremenili dispečerski sistem, da bi hkrati z reševalnim vozilom aktiviral tudi helikopter. Obstoječi sistem je namreč takšen, da šele zdravnik, ki pride na kraj dogodka z reševalnim vozilom, presodi o aktivaciji helikopterja. To je varovalka, da helikopter ne bi vzletal po nepotrebnem.

Ko štejejo minute ...
Vendar pa se zaradi tega izgubi precej dragocenega časa, opozarja Lampič in dodaja, da imajo v tujini zadevo že tako urejeno, da dispečer po klicu očividca ali žrtve presodi, ali je potrebna takojšnja aktivacija helikopterske enote. Gre za primere, kjer je hitrost bistvenega pomena, saj helikopter v času, ko reševalno vozilo prevozi en kilometer, preleti tri kilometre, poleg tega leti v ravni liniji do kraja intervencije.

Enota večinoma leti s policijsko letalsko enoto, včasih pa tudi z vojaško. Helikopterji niso namenjeni samo reševanju, zato nimajo osnovne medicinske opreme, ki jo je vanj treba prinesti dodatno. Helikopterji tudi niso v barvah nujne medicinske pomoči, ker jih policija in vojska uporabljata še v druge namene. "To je zagotovo hendikep, saj takšna služba potrebuje svoj helikopter," meni Lampič.

Prenosna medicinska oprema je primerljiva s tisto v reševalnih vozilih in s tovrstnimi službami v tujini, šepa pa prevozniški del, ki je ostal na nivoju pilotnega projekta. V pripravi je sicer združitev s helikoptersko gorsko reševalno službo, ki na Brniku stalno dežura v poletnih mesecih in posreduje na terenih, kjer helikopter ne more pristati in je potrebna uporaba vitla. Z združitvijo bi dobili službo, ki bi lahko posredovala v gorah in na drugih terenih hitro in kakovostno, je prepričan Lampič.