Med ključnimi razlogi za poslovanje zavoda v rdečih številkah je Aleš Šabeder poudaril podcenjene in neplačane delovne programe ter dodatne stroške iz naslova delovne sile. Foto: BoBo
Med ključnimi razlogi za poslovanje zavoda v rdečih številkah je Aleš Šabeder poudaril podcenjene in neplačane delovne programe ter dodatne stroške iz naslova delovne sile. Foto: BoBo
Organizacijske spremembe pri otroški srčni kirurgiji

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC) je članom sveta zavoda predstavilo strategijo centra za zdravljenje bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami in strategijo kardiološke in kardiokirurške službe. Po besedah direktorja Aleša Šabedra in predsednika sveta zavoda Jožeta Golobiča je bil svet s predstavitvijo zadovoljen in je podprl namero o vzpostavitvi centra.

Po besedah Šabedra je bistvena sprememba predvsem v izboljšanih odnosih, novih kadrih in strategiji kardiološke službe, ki so jo pripravili kardiologi, ki trenutno delajo na programu. "Za delo v centru se zanimajo tudi mlajši strokovnjaki znotraj kliničnega centra," je še dejal prvi mož največje zdravstvene ustanove v državi.

Vzpostavitve centra starši in otroci sicer ne bodo občutili, saj gre predvsem za organizacijske spremembe. Nova enota bo po Šabedrovih pojasnilih povezala otroško kardiologijo, kardiokirurgijo in intenzivno enoto, in sicer za bolj optimalne procese zdravljenja otrok.

Center bo tudi imel vodjo, ki ga še niso imenovali. Iskati ga bodo začeli po ustanovitvi, predvidoma v vrstah kliničnega centra. Po besedah Šabedra se stroka sicer nagiba k temu, da bi moral center voditi kirurg.

Razlogi za rdeče številke
Svet zavoda se je danes seznanil še s poslovanjem ginekološke klinike, reševalne postaje in dispečerske službe, ki po besedah Šabedra poslujejo "precej uravnoteženo". Poslovanje UKC-ja pa bodo predvidoma obravnavali na naslednji seji, ko bodo znani letni rezultati.

Med ključnimi razlogi za poslovanje zavoda v rdečih številkah je Šabeder poudaril podcenjene in neplačane delovne programe ter dodatne stroške iz naslova delovne sile. Sistemski ukrep za popravo plač do 26. plačnega razreda in plač zdravnikov specialistov, sprejet lani, je kliničnemu centru v prvih 11 mesecih letošnjega leta namreč prinesel več kot 10 milijonov evrov dodatnih stroškov, ki niso bili pokriti od ZZZS-ja, je pojasnil generalni direktor. Napovedal je, da bo izguba kliničnega centra sicer manjša kot v preteklem letu: "Tudi zato verjamemo, da smo se dotaknili dna in da se rezultati izboljšujejo."

Ob tem je Golobič napovedal, da bodo v svetu zavoda rezultate poslovanja, ko bodo ti znani, skrbno preučili in zahtevali odgovore. To so, kot je spomnil, sicer počeli že redno na sejah, na katerih so poslovanje predstavljali poslovni direktorji posameznih klinik.

Organizacijske spremembe pri otroški srčni kirurgiji