Medicinske sestre odhajajo. V UKC Ljubljana je še posebej problematično na intenzivni negi. Foto: BoBo
Medicinske sestre odhajajo. V UKC Ljubljana je še posebej problematično na intenzivni negi. Foto: BoBo
Medicinska sestra mora biti poklic, ki omogoča dostojno preživetje, je pozvala Ažmanova. Foto: MMC RTV SLO
V zdravstveni negi stanje vse bolj nevzdržne


"Poklicne pristojnosti so nujne in treba jih je potrditi takoj," je na tiskovni konferenci dejala Monika Ažman, predstavnica Zbornice zdravstvene in babiške nege, pa tudi Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. "Težko razumem, da je po štirih letih usklajevanj, trdega dela in ne nazadnje politične volje, da dokončno pridemo do 38. člena zakona o zdravstveni dejavnosti in rešimo status srednjih medicinskih sester, postopek obtičal na mrtvi točki."
"Dokument, ki je ključen, nekako ne prejme soglasja ministrstva za zdravje," je dejala. Zakaj pa je pomemben? Je temelj za razmejitev dela znotraj zdravstvenega tima, prva in edina osnova za to, da lahko podelijo pristojnosti posameznemu izvajalcu zdravstvene nege in je gradnik za vse nadaljnje kadrovske dejavnosti, so pojasnili na konferenci.
Na podlagi dokumenta bodo lahko določili standarde in normative ter ugotovili, kje je katerega kadra premalo.
Trenutno naj bi jih primanjkovalo več tisoč že na primarni ravni, toda točnih številk niso hoteli opredeliti, saj je za izračun potrebno sprejetje novih standardov in normativov. Obstoječi so zastareli, so presodili.
Srednje opravljajo delo diplomiranih
Posebej so izpostavili problem srednjih medicinskih sester, ki že dolgo (od leta 2004) delajo na delovnih mestih diplomiranih medicinskih sester, pa za to "niso prejele niti evra". Gre za medicinske sestre, ki zadnjih petnajst let opravljajo delo na "visoko zahtevnih deloviščih", npr. na intenzivni negi ali hemodializi, in imajo visoka specialistična znanja. Te naj dobijo poklicno kvalifikacijo in ustrezno nagrado, so pozvali.
Odhajajo v tujino ali na bolniški dopust
Pri medicinskih sestrah je to še posebej problem, ker jih je že nasploh premalo. Zato so izgorele in odhajajo, so poudarili predstavniki zaposlenih. Še največji problem je ob meji, saj npr. v Avstriji prejmemo tudi dvakrat višje plače.
Tukaj pa jih je vedno manj in pogosto se zgodi, da ena opravlja delo treh. Ljubljanski klinični center je pred "kadrovskim kolapsom", saj zaradi pomanjkanja sester že zapirajo oddelke, je poudaril Miha Benet iz sindikata Florence. Sester bo torej enostavno treba zaposliti več, da se zmanjša izgorelost, in jih bolje plačati. Prenehati se mora tudi praksa, da se ne nadomeščajo porodniški dopusti (to je še posebej problem, ker je več kot 90 odstotkov medicinskih sester žensk) in da se ne nadomeščajo dolgotrajni bolniški dopusti.
Zmanjšanje izgorelosti je ne nazadnje tudi v interesu zaposlovalca in države, saj pretirana dolgotrajna obremenjenost pripelje do pogostejših bolniških dopustov.
Zadeva je pereča tudi v domovih za ostarele, saj se z vse večjim staranjem prebivalstva "spreminjajo v negovalne bolnišnice", zahtevnost oskrbe pa se zvišuje. Dodatne zaposlitve ustrezno usposobljenih kadrov bodo nujne, da bodo lahko domovi ustrezno oskrbovali varovance.
Niso za izstop iz enotnega plačnega sistema
V združenju so izrazili upanje, da bodo lahko pred vlado nastopili skupaj z zdravniškimi organizacijami. "Ne nazadnje v zdravstvu v korist pacienta deluje celoten tim," je poudarila. Toda takšno partnerstvo pri pogajanjih mora biti enakopravno, je poudarila.
Izrazila je zahtevo po sprejetju posebnega zakona o medicinskih sestrah in babicah, kot ga imajo drugi regulirani poklici.
Na novinarsko vprašanje so navzoči izrazili zadržanost do morebitnega izstopa iz enotnega plačnega sistema. So pa za majanje tega sistema okrivili zdravniški sindikat, kar je po njihovih besedah pripeljalo tudi do zadnjih dveh stavk.
Video: Posnetek celotne tiskovne konference

V zdravstveni negi stanje vse bolj nevzdržne