Zdravje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.4 od 21 glasov Ocenite to novico!
Prvi šolski dan šolarji
Mladi še vedno pojedo premalo zelenjave in preveč sladkarij. Foto: BoBo
Paradižnik
Sadje se po zaužitih količinah približuje želenim, a zelenjava še vedno zaostaja, čeprav se v nekaterih skupinah stanje izboljšuje. Foto: Reuters
Sladkor
Največ sladkorja mladi še vedno zaužijejo prek sladkanih pijač. Foto: EPA
false
Gibalna zmogljivost, zlasti na srednjih poklicnih šolah, je skrb vzbujajoče slaba. Foto: EPA
VIDEO
Kako zmanjšati debelost p...

Dodaj v

Slovenski otroci in mladostniki letno pojedo skoraj 67 kg sladkorja

Še vedno premalo hranljivih snovi v prehrani
7. september 2016 ob 13:58,
zadnji poseg: 7. september 2016 ob 14:51
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kljub izboljševanju slike prehranjevanja na nižjih stopnjah izobraževanja otroci in zlasti mladostniki še vedno zaužijejo premalo kakovostne hrane, težave pa so tudi pri gibalni zmogljivosti.

Da bi izboljšali prehranjevalne in gibalne navade zlasti mladih, so na zavodu za šolstvo v partnerstvu z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), ljubljansko pedagoško fakulteto in fakulteto za šport, Inštitutom Jožef Stefan, fakulteto za zdravstvene vede v Mariboru ter zdravstveno fakulteto z Jesenic zagnali projekt Uživajmo v zdravju, ki ga financira Norveški finančni mehanizem. V pilotni projekt pa so celostno vključeni tudi zdravstveni domovi (ZD), občine in 48 vzgojno-varstvenih zavodov (VIZ).

Irena Simčič, vodja projekta na zavodu za šolstvo, je pojasnila, da čezmerna telesna teža med otroki narašča, čeprav imamo vzorno urejeno šolsko prehrano, sistematično športno vzgojo ter preventivne sistematične preglede. Projekt so zato usmerili v prehransko izobraževanje ter povečanje telesne aktivnosti mladih, je dodala. Hkrati pa preizkušajo dva nova pristopa. Tako na 29 VIZ-ih preizkušajo model, ki ima poudarek na vzgojno-izobraževalnih notah, na 19 VIZ-ih pa model, kjer so vpeljali t. i. skupnostni pristop.

Na eni strani izobraževanje, na drugi celostna pomoč
Na eni strani tako želijo v skupini 29 VIZ-ov s ponudbo ustreznih didaktičnih vsebin izboljšati prehranske navade. Med drugimi so pripravili komplete didaktičnih kart s skupinami živil, pripravili pa so tudi prosto dostopne e-učne enote, je pojasnila Simčičeva. V drugi skupini 19 VIZ-ev pa preizkušajo, kako učinkuje skupno delovanje vseh deležnikov – šol, zdravstvenih domov in lokalnih skupnosti. Na koncu bodo ocenili, kateri izmed obeh pristopov daje v posameznih okoljih ustrezne rešitve.

Rok Poličnik z NIJZ-ja je poudaril, da mora oseba, ki poskuša izgubiti telesno težo, imeti spodbudno podporno okolje, zlasti doma. To pomeni, da mora, ko pride domov, imeti na voljo zdrave prehranske izbire, je pojasnil. Torej mora, čeprav se v projektu osredotočajo na posameznika, pri tem sodelovati vsa družina. "Prehranjevalne navade oblikujemo doma. Družina je na prvem mestu," je opozoril. Pri tem je navedel tri ključne institucije lokalnega okolja: zdravstveni domovi (ZD), VIZ in občina. Te tri, vsaka izmed teh institucij ima namreč veliko znanja na svojem področju, v tem pilotnem projektu poskušajo med seboj povezati prek interdisciplinarnih ekip, ki med seboj sodelujejo, je razložil.


Nihče v tem trojčku ni glavni, ampak gre za enakovredno partnerstvo. Na lokalni ravni so tako oblikovali mešane ekipe strokovnjakov (zdravnikov, medicinskih sester, pedagogov, logopedov, kineziologov …), glavna naloga teh ekip pa je načrtovanje in koordiniranje preventivnih programov zdravega življenjskega sloga. Vsi deli trojice ZD-VIZ-občina pa naj bi se obenem netržno obnašali drug do drugega. "To pomeni, če recimo ZD potrebuje telovadnico, da mu je šola ne zaračuna," je pojasnil Poličnik.

Velik skok debelosti in prevelike prehranjenosti
Po besedah Gregorja Juraka s fakultete za šport smo na žalost od leta 1993, takrat je bil sistematično uveden športni karton, priča 112-odstotnemu porastu čezmerne prehranjenosti in 44-odstotnemu porastu debelosti. A srednjeročni in kratkoročni trendi že kažejo izboljšanje, k čemur je pripomogla tudi uvedba programa Zdrav življenjski slog po nekaterih slovenskih šolah, je povedal.

Zaradi tega debelost in čezmerna prehranjenost že upadata, zmanjšujeta se delež gibalno neučinkovitih otrok ter delež otrok, ki izostaja zaradi bolezni. Dodal je, da se vse bolj kažejo pozitivni učinki usmerjenih in sistemskih ukrepov, kot je Uživajmo v zdravju, ki je tudi eden prvih projektov, ki je nastavljen medsektorsko. Pomembno se mu zdi, da so si sodelujoče ekipe, kljub številnim oviram, s katerimi se soočajo, zadale merljive srednjeročne cilje, ki so zaradi dobrih podatkov tudi uresničljivi.

Poudaril je, da je projekt usmerjen v vse skupine otrok z ukrepi, kot so daljši rekreativni odmor, ki preseka dolgotrajno sedenje, ki je pri otrocih eden največjih dejavnikov tveganja. Uvedli so tudi t. i. minute za zdravje, kjer gre za kratke prekinitve med vsemi predmeti, da se otroci lahko lažje osredotočijo na delo, ter usposabljanja za šole, da uredijo svojo okolico za spodbujanje spontane gibalne dejavnosti. Ker brez informatizacije ne gre, zato so razvili spletno aplikacijo, ki so jo poimenovali SLOfit, vanjo pa imajo vpogled starši, otroci, učitelji in zdravniki, ki so dobili soglasje, in na ta način dobijo celostne podatke o telesnem in gibalnem razvoju otrok.

Prenajedanje in slaba izbira
Čeprav je debelost tudi genetsko pogojena, in sicer v razponu od 10 do 70 odstotkov, je vseeno kar 15 od 20 dejavnikov, ki vplivajo na raven zdravega življenja, povezanih z gibanjem in prehrano, je opomnil Matej Gregorič z NIJZ-ja. V Sloveniji bi tako lahko po nekaterih podatkih 80 odstotkov prezgodnjih smrti preprečili s preprečevanjem kajenja, zdravo prehrano in večjo telesno dejavnostjo.

Pri otrocih in mladostnikih so po njegovih besedah težave pri prehrani povezane zlasti s prenajedanjem, izpuščanjem zajtrka, premalo zaužitega sadja (uživanje tega sicer že prihaja do priporočenih količin) in zelenjave in preveliko uživanje mesa, maščob in zlasti preprostih sladkorjev. Teh slovenski mladostniki in otroci letno v povprečju pojedo skoraj 67 kilogramov na osebo, kar je okoli 60 odstotkov nad priporočenim vnosom. Težave so še bolj poudarjene pri tistih otrocih in mladostnikih iz revnejših družin, ki imajo običajno slabše prehranjevalne navade.

Vseeno raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem okolju (HBSC, 2002–2014) kaže tudi nekatere ugodne trende, in sicer se je v opazovanem obdobju zvišal delež šolarjev, ki med šolskim tednom redno zajtrkujejo (z 39 odstotkov na 45,1 odstotka), znižal se je delež teh, ki dnevno pijejo sladkane pijače (z 39,6 odstotka na 24,3 odstotka), zvišal pa se je tudi delež mlajših šolarjev, predvsem fantov, ki redno uživajo zelenjavo (s 24,6 odstotka na 31,9 odstotka).

Pri tem je Gregorič opozoril, da nikakor ne smemo zanemariti psihološkega vidika prehranjevanja, saj hrana lahko služi kot tolažba ali nagrada, ter agresivnega oglaševanja neustreznih prehranskih izdelkov, kjer so tarča zlasti otroci.

Veliko napačnih informacij
Na vprašanje MMC-ja, kakšno je sploh védenje o zdravi prehrani in gibanju med starši, je Simčičeva dejala, da bi ga na lestvici od ena do pet ocenila s tri. Kot pomembno dejstvo pa je Poličnik izpostavil, da imajo starši in otroci kar precej védenja, a je to velikokrat neustrezno oz. morajo pogosto razbijati mite o prehrani. Zato se zdaj soočajo z izzivom, kako sestaviti jedilnik, ki bo zdrav in uravnotežen, a hkrati privlačnega videza in okusa, je dodal Gregorič. Poleg tega, je nadaljeval, imajo otroci in starši preveč abstraktno znanje o tem, kaj je zdravo, in jim primanjkuje konkretnih veščin.

Glede športne vzgoje so tudi po mnenju Juraka stvari zgledno urejene, tako da je šport, ki so ga dali med izbirne vsebine, zelo priljubljena vsebina. Velika težava pa je v neenakomerni porazdelitvi športne vzgoje, zlasti na srednješolski ravni in še posebej na srednjih poklicnih šolah, kjer vlada izjemno nizka gibalna zmogljivost. To pa bi lahko bila potencialna "bomba", saj gre za poklice, kjer bodo ti dijaki potrebovali dobro telesno vzdržljivost. "Če dam za primerjavo, dekleta z gimnazij so bolj gibalno zmogljiva, kot fantje s poklicnih šol. So močnejša in hitrejša. En razlog za to je, da so dijaki poklicnih šol običajno iz socialno šibkejših okolij, drugi pa je, da je v teh programih najmanj gibalnih spodbud," je še razložil Jurak.

Ker je trenutno projekt v pilotni fazi, bodo izsledki njegove učinkovitosti znani šele po njegovi evalvaciji. Izsledke bodo prenesli tudi pristojnim ministrstvom in poskušali doseči, da se vpelje na sistemski ravni.

Andrej Čebokli
Prijavi napako
Komentarji
gerza
# 07.09.2016 ob 14:22
Samo jamranje, rešitve pa nobene. Naj se z zakonom prepovejo v vseh javnih šolah avtomati s sladkanimi pijačami, v trgovinah pa naj se jih obdavči s +150% davkom! Izvzeti so lahko naravno stisnjeni sokovi ter navadna voda, ki bi lahko bili deležni davčnih olajšav.
tanj
# 07.09.2016 ob 14:39
Športna vzgoja kaj dosti ne more pomagat, če otroci/mladostniki vse popoldneve in vikende prečepijo v n-štuku bloka s tablico v roki ali za računalnikom ter se ukvarjajo z novitetami socialnih omrežji, kar ne da jih samo redi, jih zraven še poneumlja. Višek športne aktivnosti pa je sprehajanje po najbližjem nakupovalnem središču.

Vzgojno izobraževalne institucije imajo tu kar veliko vlogo a dom je tisti, ki nosi levji delež.
nomenestomen
# 07.09.2016 ob 14:35
dovolj, da greš pogledat v trgovine, kaj nalagajo na trak.
pa debeli starši, je skoraj enako debeli otroci in bohvaruj, da bi kaj rekel, ker moja/moj pa že ni debel.
groza ja, včasih smo se smejali debelim američanom, sedaj smo pa že skoraj jih ujeli.
ps11
# 07.09.2016 ob 15:12
Doma lezijo k krave, zrejo cips, voda je zanic. Giba se noben, se najvec telovadbe je mulariji posnet trideset selfijev v skretu, da je potem ena slika kao dobra z vsemi cistili v ozadju, seveda nerealna vsebinsko - v resnici ste grsi.
RenatoP
# 07.09.2016 ob 14:40
Če bi bila država kaj pametn bi obdavčila sladkor in umetna sladila v hrani
koust
# 07.09.2016 ob 14:25
180 gramov dnevno? Še za meso je veliko.
streljaj
# 07.09.2016 ob 14:58
Pred cca dvema letoma je bil velik bum, ko se je pripravljal predlog za zakonske omejitve sladkorja v pijačah in visoke obdavčitve umetno sladkanih pijač, potem pa je Dejan Židan to ustavil in rekel, da je ta predlog pomankljiv in da bodo v roku pol leta pripravili celovit predlog zakona, ki bo urejeval to področje. To naj bi se zgodilo do pomladi 2015 - pred več kot enim letom... Takrat se je precej govorilo o tem, da je klonil pod pritiskom lobijev ... Zakaj tega zakona še vedno ni?
slorevolucija
# 07.09.2016 ob 14:33
@gerza: če se prav spomnim so neke ukrepe glede avtomatov šolah že sprejeli in so šole posledično avtomate odstranile.

@dr-hause: hrana v šolah je odvisna od posamezne šole. Nekatere pripravljajo precej kvalitetne obroke, spet druge samo pogrejejo to, kar jim dostavi catering.
zzimba
# 07.09.2016 ob 15:34
Se ne čudim. Ko ju vprašam, kaj je bilo za malico, skorajda ne znata povedat.
Sladke pijače, sladki jogurti (oz. podobni pripravki), sladke skute, sladki umetni namazi, neke sladke zapakirane štručke, roladice in podobno.
Sem in tja kakšno jabolko.
Katastrofa.
Še v socializmu smo nekoliko boljše jedli, pa je bilo kao pomanjkanje dobrin (makovka + kakav; zdenka sir + kruh).
luckyss
# 07.09.2016 ob 16:44
Otroke hranite s svinjarijo, potem pa se čudite posledicam..
Če se že sami ne morete kontrolirati, privoščite vsaj svojim otrokom zdravo prehrano..
Naj pijejo vodo namesto tekočega sladkorja v obliki gaziranih pijač, to je osnova, potem pa so na vrsti zelenjavni in sadni obroki..
Kot vegetarijanec ne bom težil, da ne smejo otroci jesti mesa, vendar spravite vse skupaj na neko normalno raven..
Ne pa da vam otrok vsak dan je ceneno meso "nafilano" s hormoni za rast, cepivi in ostalo svinjarijo...
marinaio
# 07.09.2016 ob 14:54
Prvi problem so starši PIKA! Pol vse ostalo... Je pa res, da so, ne vem koliko let nazaj v šolah zmanjšali predvideno število ur za športno vzgojo in je zdaj predvidenih 1,5 ure na leto. Ali se motim?
dr-hause
# 07.09.2016 ob 14:22
vsi tarnajo da se otroci premalo gibljejo - ampak v šolskih načrtih ne vidim povečanja šolskih ur za telovadbo. pa tudi razpored po dnevih je ponavadi nelogičen in nesmiseln.

bolje bi bilo da bi imeli otroci obvezno razgibavanje vsake 2 šolski uri po 15 minut. (tek, hitra hoja,...) in to vsak dan. ravno tako pred kosilom,

vsekakor pa je tudi pomembno da se otroci jejo kosila v šolskih menzah, kjer kosilo kuhajo. moje izkušnje kažejo, da vsaj na oš kuharice kuhajo zveže pripravljeno kvalitetno hrano, kako je pa na srednjih šolah pa ne vem.
pašeresje
# 07.09.2016 ob 15:18
Veliko tega je v sladkanih pijačah.

Nazoren prikaz: KLIK

So imeli predlog, da bi zvišali davek na te pijače, pa so ga skenslali, ker bi bilo "slabo za gospodarstvo"! Kaj pa zdravje?!? Kaj nam bo gospodarstvo, če uničimo zdravje nas in naših otrok?!
generusus
# 07.09.2016 ob 15:46
Najbolj brezvredno živilo so pobarvane in oslajene pijače, takšne pa so praktično vse, ki se pojavljajo v trgovinah. Ni mi jasno kako razmišljajo ljudje, ki si nakupujejo cele skladovnice plastenk z raznimi "sadnimi in vitaminskimi zvarki". Najboljši pijači za odžejati se je čista voda in nesladkan čaj.
pistacija
# 07.09.2016 ob 15:37
Saj poglejte jih na ulici, vsi imajo joške v obliki korneta in 3-6 šlavfov na trebuhu.
josh k.
# 07.09.2016 ob 15:03
Starši so zgled otrokom. Če se tastari nalivajo z kokto in žrejo čips...je rezultat jasen. Pri nas doma pijemo vodo in čaj, pa nismo kaki prehranski manijaki. Tako tudi otroka ko gremo ven vedno naročita vodo. Ko so razna slavja nabavimo tudi sokove in ostalo kramo. Lahko se prepove ali obdavči a rezultata ne bo.
svabo
# 07.09.2016 ob 15:29
Pijača z največ sladkorja na trgu na 100g je.....sadni jogurt. Nekateri piškoti vsebujejo tudi več kot 70% suhe snovi oz. v prevodu sladkorjev. Jogurti imajo tudi več kot 30g sladkorja na 100ml. Potem pa je kriva ena Coca Cola ki ima vsebnost sladkorjev 10,6g na 100ml......
Ko bodo ljudje več zaslužili in ne bo bol populacije živelo na minimalcu bo na jedilniku tudi bolj raznovrstna hrana. Problem niso sladkorji temveč revni ljudje in neraznovrstna prehrana.
doba
# 07.09.2016 ob 15:29
Če koga zanima, kakšen strup in mamilo je rafinirana saharoza, si lahko prebere članek in pogleda predavanje na videu ( v angleščini):
>Članek
>>Video
slovenkaaaa
# 07.09.2016 ob 15:01
Pač uvesti aktivne sobote. Ogromno držav ima nekajurni pouk tudi ob sobotah.

Zakaj bi pa morala šola telovaditi z otroki? Saj pridejo ob 14h domov, pa naj gredo starši z njim na tek ali kolesarit. Sploh pa zakaj bi morala šola to početi ob sobotah? Zato da bodo starši še bolj ležali doma na kavčih, učitelji pa naj hodijo z NJIHOVIMI otroki na igrišče?

In ne govoriti, da nekateri pač imajo neke motnje in ne morejo shujšati itd. Kot sem pred kratkim slišala izjavo, pa čeprav je rahlo neprimerna, drži, v taborišču so bili vsi suhi. Če ne ješ preveč in se giblješ, nisi debel. Tako pa se nam ne da in imamo tudi otroke debele... samo ne učiteljev kriviti, no.
JJstyle
# 07.09.2016 ob 17:23
@at111

Človeško telo je genetsko blizu telesu šimpanza ali divje svinje. Obe vrsti sta vsejedi. Se pa strinjam, da je bilo v naši prehrani mesa bolj za vzorec. Najbolj neokrnjen vpogled v človeško prehrano pred poljedelsko revolucijo pred cca. 10 do 5.000 leti (odvisno od območja), nam danes kažejo redka neokrnjena indijanska plemena v Amazonki. Moški se po celodnevnem lovu s kopji, loki, vrnejo z nekaj uplenjenimi ribami, opico, divja svinja je že praznik, pogosto celo praznih rok... Ženske se cel dan ukvarjajo z nabiralništvom, zametki poljedelstva in varstvom otrok. Po raziskavah antropologov dnevno povprečno prehodijo 10 do 18 km (odvisno od spola in starosti), prehranjujejo se pretežno s sadjem in zelenjavo v manjši meri z ulovljeno divjačino in raznimi ličinkami. Pijejo seveda tekočo vodo in kakšen zeliščni napitek. Za moje pojme bi bilo to tudi danes zdrava prehrana. Seveda kaj takšnega na globalni ravni ni mogoče, ampak že če omejimo porabo mesa in procesirane hrane, bomo za nas in za planet naredili veliko.
JJstyle
# 07.09.2016 ob 16:25
Gledajo telebajske in postajajo bajski. Če mene vprašate, 2 uri obvezne intenzivne telovadbe v šole dnevno, za pijačo samo še voda in problem je rešen.
T-bag
# 07.09.2016 ob 16:00
Slovenski otroci in mladostniki letno pojedo skoraj 67 kg sladkorja

v sloveniji je cca 280 000 mlajiših od 20 let.

Se pravi 18 milijonov kg sladkorja letno. se splača sladkorni trs saditi doma...
jabovko96
# 07.09.2016 ob 15:35
Sladkor sam po sebi ni problem, v kolikor ga ne zauzijemo prevec naenkrat in prekomerno obremenimo trebusno slinavko. Je ogljikov hidrat, tako kot kruh ali ovseni kosmici, s tem da ga telo se lazje prebavi. Problem je v premajhni telesni aktivnosti in nezdravem načinu življenja ljudi. Premalo gibanja, prevec hrane naenkrat in predvsem zvecer, stres... Se pa strinjam, da če cuker tlačijo povsod, to prekomerno obremenjuje telo in z lahkoto visa zaužite kalorije.
dr-hause
# 07.09.2016 ob 14:56
res je da kvalitetno hrano kuhajo v oš na dolenjskem, kako je pa drugod ne vem, verjetno bi bile te kuharice za vzgled. res se trudijo, tudi namaze delajo sami, ipd

več telovadbe bi spodbudilo delovanje prebave, več kisika, boljše učenje, ....

je pa težava, da po pouku, doma je pa tako kakor pač je. tukaj pa imamo veliko vlogo starši.
če ni drugače časa, se da v soboto ali nedeljo organizirati družinski sprehod na bližji hrib, cca 2-3 ure hoje.
xnplater
# 07.09.2016 ob 15:36
@Torzo

potem pa ti plačuj vso zdravljenje in zdravila za bolezni, ki so posledica nezdrave prehrane. al boš rekel, da naj si sami plačajo, če pa ne morejo pa naj umrejo?
državo zelooooo drago pridejo bolani ljudje. je bolje, da se ljudem ukaže kaj smejo in česa ne smejo jesti, če sami niso sposobni te miselnosti.

vsekakor bi pa država morala poskrbeti, da je zdrava hrana cenejša in dostopnejša. prav tako bi lahko v šolah pri gospodinjstvu učili kaj vse mora biti v zdravem obroku - športnik potrebuje te sestavine, fizični delavec te, birokrat te.... in tudi menze bi lahko dajale normalne porcije, da ti vidi nekoga, ki ga je veliko skupaj in mu da zato večjo porcijo....
iluvatar
# 07.09.2016 ob 15:23
pogledaš starše, pa ti je jasno...
Neikius
# 07.09.2016 ob 17:38
Sladkor defintivno je bolj škodljiv kot maščobe in meso. Predvsem pa je problem revščina, slaba hrana je na žalost pač cenejša. Zelenjava je draga, sploh če upoštevamo, da ima zelo nizko neposredno kalorično vrednost. Od kilograma makaronov je sitih par ljudi, od kilograma solate pa niti eden.
Lluka
# 07.09.2016 ob 16:21
berem..........
ORA-kivi- 100ml vsebuje 10.1g sladkorja
tekoči jogurt 100ml vsebuje 4,6g sladkorja
breskov sok 100ml vsebuje 12g sladkorja
smoki 100g - 1.8g sladkorja
cocta 100g vsebuje 10g sladkorja
-----------------------------------------------------------
38,6g sladkorja

in to samo po 1 deci.

le kolk sladkorja je šele v tistih avtomatih po šolah in drugje..... kjer je spije pol litra na eks mingrede.... medtem ko VODE ne spiješ tako hitro (in pa še definitivno te bolj odžeja, kakor pa sladka pijača)
doba
# 07.09.2016 ob 14:52
Po poročanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje vsak državljan R Slovenije letno zaužije 66 kilogramov cenenega prečiščenega sladkorja. Preračunano
na dan zaužijemo 180 gramov belega sladkorja, namesto uradno priporočenih do 50 gramov, kar predstavlja 720 kalorij in je 42 % dnevnega vnosa vseh ogljikovih hidratov in 22,7 vnosa vseh kalorij. Otrok pa ne bi smel v nobenem primeru pojesti več kot 25 g nevarne industrijske saharoze. Odgovornost staršev, skrbnikov ipd.?
Glej blog: Prečiščen sladkor?
Ne samo da je starejša generacija spodkopala temelje za uspešno življenje (zaposlitev, stanovanja, družina ipd..) mladim, jih še sproti dobesedno zastrupljamo z industrijsko hrano, med drugiom tudi s cukrom! Kdo je tu nor? To je genocid!
Antikrist
# 07.09.2016 ob 14:48
Glede na komentarje, bodo eni še veseli, če bodo plačevali dodaten davek na sladkor! Politiki se jim bodo pa smejali, ko bodo v žep pospravljali tisti denar. Ne reče se zastonj davek na neumnost!
sirus
# 07.09.2016 ob 19:40
A prav vidim, da je MMC za tale članek našel sliko (4.) terorističnega masakra iz Beslana?
Muzikant88
# 07.09.2016 ob 18:33
Še naprej žret svinjarijo namesto prave hrane, pa sedet s tablicami v roki, pol pa jokat ko bo trebušna slinavka nehala delat in boste fasali sladkorno ai pa bo udarila kaka resna srčno-žilna bolezen. Samo eno telo imamo, splača se mu dat tisto kar je zanj dobro, ali ne?
Neikius
# 07.09.2016 ob 17:59
Zanimivo kako nekateri še vedno ne verjamejo da je sladkor slab. Nič čudnega da je stanje takšno kot je. Izračunajte si malo koliko gibanja je potrebnega, da se skuri tisto malo sladkorja. Praktično vsaka hrana ima dodan sladkor (berite malo deklaracije). Sadni sokovi pa mogoče nimajo dodanega, imajo pa lastnega (in odstranjene vse balastne snovi). Seveda so ravno sladke pijače največji hudič, pa tudi vsa hrana, ki ima 0 balasta in več kot 20% vsebnost saharoze/fruktoze.

Meso... je drug problem, predvsem antibiotiki, steroidi itd. - te reči rušijo hormonsko ravnovesje (pa recimo kakšna soja), v svetu že imajo probleme z 8 letnimi deklicami (ali mlajšimi) v puberteti! Pri fantih je seveda kontra in postajajo podobni skopljencem.

Moderen življenski slog je pač drugačen, telesna teža se pa vedno primarno regulira prek prehrane (v družbi kjer je hrane preveč!!!) in sekundarno prek rekreacije. Nerealno je pričakovat od otrok, da bodo prisilno rekreirali 3 ure na dan. Včasih ko ni bilo drugega za počet je to šlo, danes pa očitno ne gre več. Torej ostaja samo še izboljšanje prehrane. Zakaj pa ne?

Primarno menim, da moramo rešiti revščino, pa povečati samopreskrbo z zelenjavo. Tudi na račun subvencij. Cenejša in bolj dostopna lokalna zelenjava je prvi del rešitve. Drugi del je pa prepričati ljudi, da je to boljše za njih (tole je lažje če je kot rečeno zelenjava poceni, dobra in lokalna!). Osebno nimam nobenega veselja kupovat zelenjavo iz Španskih plantaž, ker delajo praktično sužnji...
bori
# 07.09.2016 ob 17:15
Po besedah Gregorja Juraka s fakultete za šport smo na žalost od leta 1993, takrat je bil sistematično uveden športni karton, priča 112-odstotnemu porastu čezmerne prehranjenosti in 44-odstotnemu porastu debelosti.

Evo, nekje smo pa le dobro napredovali.. in da je kriza.. je, kriza, je, ker dvigalo ne vozi več v najvišje nadstropje, do možganov.. dajmo še stopnišča ukiniti.
JJstyle
# 07.09.2016 ob 16:37
Moj "tamau" ima dost špartansko vzgojo. Spomladi, jeseni z mano delo na njivi/ v gozdu, uro bicikla ali teka dnevno in dvakrat tedensko nogometni trening. Fant nima prav nobenih težav s težo, pa mu dovolimo jesti vse. Ne kupujemo pa nikakršnih pijač. Vedno ima na voljo domač jabolčni in hruškov sok, čaj, sezonsko sadni kompot, kravje mleko in vodo.
atom ant
# 07.09.2016 ob 15:30
Slovenski otroci in mladostniki letno pojedo skoraj 67 kg sladkorja

Misterija pojasnjena.
Da ne bom več nastavljal pasti za miši v shrambi.
Hvala NIJZ
Binder Dandet
# 07.09.2016 ob 14:44
@koust:
"180 gramov dnevno? Še za meso je veliko."

Normativ za 1 zrezek je 200g. Sicer pa verjetno večina tega sladkorja pride iz pijače. Za 180g moraš spit 1,8L katerekoli sladke pijače (da ne delam reklame). Vse imajo okoli 10% sladkorja.
RenatoP
# 07.09.2016 ob 14:41
Pametna*
V hrani in pijači*
Strummer
# 07.09.2016 ob 19:00
Slabi casi za solske bulije, na koga se bo kdo spravljal ce so pa vsi debelinkoti.
eruana88
# 07.09.2016 ob 17:53
Samo povečati fizično aktivnost ni dovolj - da pokuri 0.6L kokakole, mora otrok kolesariti eno uro in pol, za 1 piškot pa dvajset minut teči... Problem je v prehrani, sladkor je danes dejansko že povsod in moraš biti prav pozoren, kaj kupuješ, razne low fat & sugar variante so samo maskiranje ene zadeve v drugo, slabo pa je vse. Seveda je v današnjem tempu tudi fizične aktivnosti premalo, ampak če ne spremeniš prehrane, ti niti 3 ure intenzivne vadbe na dan ne bodo pomagale.
bori
# 07.09.2016 ob 17:45
Pa ni narobe, če je otrok lačen?
Prav nič ni narobe s tem! Otrok mora biti vsaj dvakrat na dan lačen, da mu pade krvni sladkor;
starši se ne zavedajo, kako trdoživi so otroci, prav nič se jim ne smejo smiliti. Če bo otrok lačen
od pol ure do uro na dan, bo tudi dejavnejši. Napotki, da je treba jesti petkrat, šestkrat na dan,
so neumnost. Najbolje je dobro jesti zjutraj in za kosilo, vmes pa uživati sadje, drugega ne. Raziskave namreč kažejo, da lahko celice napolnimo z vitaminom C ali glukozo. Če so celice lačne, gre vitamin C vanje hitreje, vanje dobimo več kisika in smo bistrejši. Če gre v celice glukoza, če jih torej nasitimo, so site in lene. Sploh pa je znano, da vitek človek hitreje razmišlja.
(iz zgornje povezave na članek)
kovalenkov
# 07.09.2016 ob 16:06
@SamoRes... si spet dobil gumb "briši" v roke? Je tisti teden v mesecu?

Ponavljam moj odgovor dr. Kumrovcu. Veleumu tega foruma.

@dr. Kumrovec... Ja. Najprej predlagam, da prepovemo uživanje svinjine. Potem bomo lahko vsi jedli halal govedino in boš srečen.
sik
# 07.09.2016 ob 15:44
Pri nas ga cela familija tolk ne poje.
Se pa nabere v sladicah, čokoladi,...če že ravno ne piješ gaziranih pijač in ne ješ sladkorja.
Samo ko pogledaš po cesti so mladi še kar ok v primerjavi s kakšnimi Američani, Angleži, ali Nemci.
bori
# 07.09.2016 ob 17:36
JJstyle, # 07.09.2016 ob 17:23
Sam strokovnjakov za prehrano pa nimajo. Nimajo županov in EU sredstev, tajnice, tablice, tehničnega pregleda za kamelo, in predvsem takšnega ega... no, jim pa kakšna brezplačna bomba lahko prileti če..
kovalenkov
# 07.09.2016 ob 16:01
@slovenkaaaa... nismo vsi brezposelni. Ampak glede na tvojo idejo, bomo očitno kmalu postali.
Andy
# 07.09.2016 ob 14:45
No meni osebno se mi zdi, da je tale cifra 67kg na leto oziroma 180g/dan precej absurdna. Za odraslega se računa nekje 10% od 2000 kalorij kar znese 200 oziroma okoli 40g sladkorja. Razumem, da mulčki pojejo več sladkorja samo dvomim pa da na dnevni ravni pojejo toliko več. Če je pa to res so pa dejansko še precej suhi glede nato, da vrjetno tudi vnos maščob in soli in podobnih zadev vrjetno prekomeren.
aaa
# 08.09.2016 ob 07:09
Sam imam tri otroke in imajo podobne "želje" po cukru. Čisto ustaviti jih tudi ne morem, ker ko prebiram deklaracije je cukr še v skret papirju.

Kje je cuker? V moki? Rižu? Solati? Mesu? Ribah? Krompirju? Zelju? Vodi? Cukra ni nikjer, razen v industrijsko pridelani hrani. Začnite sami kuhat in ne boste imeli nobenega problema s cukrom.
rastislav
# 07.09.2016 ob 23:06
NoriGoban
Nima idealne postave in sam prevzemam vso odgovornost za vsak odvečni kilogram svoje mase. Ne izgovajam se ne na Milko ne ma CocaColo ampak je razlog zgolj v meni(dobesedno).
Samokontrola loči ljudi od živali sicer se lahko legalizira umor.
tyhobrahe
# 07.09.2016 ob 21:47
Samo eno telo imamo, zato je dobro, da ga z zmernim in kakovostnim načinom vnosa hrane obdržimo v dobri kondiciji za še dolgo let. Včasih malo, ko grem po nakupih opažam, da je trenutno v Sloveniji manjšina tistih, ki se zdravo prehranjuje. Sicer pa vsak naj se sam odloči, kaj je za njega dobro.
ren
# 07.09.2016 ob 17:44
@luckyss
res, sam poznam še dosti bolj žejne primerke, ampak na en tak ekstrem jih je nekaj deset, ki kaj popijejo le izjemoma.

Tu ne gre za ekstreme, formo pitja, ali žretja, ampak za realnost podatkov, ki z dejstvi nimajo popolnoma nobene veze.

Res pa je, da je novi, "moderni" tekmovalni sistem prestiža požrl tudi naše otroke. Družijo se samo še virtualno, gibljejo se (mestni) skoraj ne več, jedo pa kar je - pogosto najcenejši in najlažje pripravljeni dre.., nekaj, kar spominja na hrano. Kuhati se mamam ne ljubi več, otroci pa tako ne znajo. Ko pridejo v leta, ko postane moderen fitnes, nekateri uživajo samo še "hranilne" praške. Gibalno zdravje pa gre pri večini h vragu. Ni časa. Cel dan bingljajo v šoli, ki jih in starše obremeni še za doma. Mame se pogovarjajo: "Koliko si dobila za plakat?" Ne čudimo se torej zatečenemu stanju in se raje zamislimo kam smo zadeve pripeljali.
Kazalo