tako zelo pospešila moj srčni utrip, da sta se Viktor Avbelj in Maja Brložnik zaradi tega dogodka lotila analize in spisala znanstveni članek.

Članek "Heartbeat Interval Dynamics in Response to Acute Stress in Human: A Case Study of Real Fear of Snake" sta predstavila na konferenci MIPRO 2018 v Opatiji. Izsledki so raziskovalno zanimivi zaradi pomanjkanja vedenja s tega področja, saj podobne raziskave, pri kateri bi proučevali srčni utrip med doživljanjem strahu pred kačami, v literaturi še nista zasledila.

Adrenalin in strah
Ko telo preplavi adrenalin, naj bi nam srce bilo hitreje, povečala naj bi se tudi moč. Novinarja Žiga Regina in Neža Prah Seničar sva želela to čim bolje prikazati za mladinsko oddajo Osvežilna fronta, zato sva se izpostavila dvema za naju strašljivima dogodkoma. Odpravila sva se v vetrovnik in se v živalskem vrtu Ljubljana pod strokovnim nadzorom izpostavila živali, ki se je bojiva. Ko se prestrašimo, se raven adrenalina namreč znatno poveča. Ob tem sva z miniaturno mobilno medicinsko napravico SAVVY EKG, ki so jo zasnovali na Institutu "Jožef Stefan", merila ritem srca.

Sreča v strahu
Kot sem že zapisala, se močno bojim kač. Le nekaj trenutkov po tistem, ko sem se ob kači že sprostila, je zaradi nepričakovanega premika živali, ki me je prestrašil, moj srčni utrip skokovito narasel. Dogodek je bil zelo zanimiv za znanstvenika Viktorja Avblja z Instituta Jožef Stefan in Majo Brložnik z Veterinarske fakulteta v Ljubljani. Analize takšnih primerov v literaturi namreč nista zasledila.

"Načrtovan poskus, ki bi vključeval akutni stresni dogodek, kot se je zgodil v tem primeru, bi bil neetičen, ker so učinki stresa na organizem lahko škodljivi. Kot zanimivost, pokazali so, da se že npr. zaradi stresa pri skakanju v globino z elastiko (bungee jumping) zmanjša odpornost. Nadalje, veliko se pogovarjamo o kroničnem stresu, ki ga povezujemo s patogenezo mnogih bolezni, kot so nespečnost, depresija, bolezen srčne mišice, želodčne in črevesne razjede, sladkorna bolezen, rakava obolenja idr.," sta povedala.

S 110 na 138 utripov na minuto
Viktor Avbelj in Maja Brložnik sta se zato lotila analiz televizijskih posnetkov in ritma mojega srca, ki jih je zaznala naprava SAVVY EKG. "Nepričakovan akutni stresni dogodek, ko je kača v rokah novinarke nenadoma premaknila glavo, in odziv nanj se zgodita v nekaj sekundah. Variabilnost srčnega ritma novinarke med petminutnim dogajanjem sva primerjala tudi z variabilnostjo srčnega ritma novinarke v poznih popoldanskih urah," sta povzela ugotovitve.

Na podlagi ugotovitev sta napisala znanstveni članek, ki sta ga predstavila na konferenci MIPRO 2018 v Opatiji. "Presenetila naju je visoka variabilnost srčnega ritma med celotnim druženjem s kačo, ko je bila frekvenca srca sicer pričakovano višja v primerjavi s frekvenco srca v popoldanskih urah. V literaturi namreč preberemo, da se z višjo srčno frekvenco variabilnost te frekvence zniža. Prav tako naju je presenetil hiter dvig srčne frekvence takoj po akutnem stresnem dogodku, tj. s 110 na 138 utripov na minuto (razlika 28 utripov v minuti). Za primerjavo: v raziskavah, kjer so osebam predstavili le slike živali, ki se jih bojijo, so ugotovili statistično značilno zvišanje srčne frekvence le za štiri utripe v minuti," sta povedala znanstvenika.

Nasprotno pričakovanemu
Hitrejši ko je ritem srca, manj sprememb v ritmu ali srčni frekvenci pričakujemo. A pri snemanju eksperimenta za oddajo Osvežilna fronta je bilo prav nasprotno. "Treba je ugotoviti, ali gre za individualno razliko ali pa je treba prilagoditi model razlage variabilnosti ob višji srčni frekvenci," poudarjata znanstvenika. Prav tako ostaja nejasen vpliv aktivnega premikanja novinarke v eksperimentu, saj tudi to vpliva na spremembe v ritmu srca.

Viktor Avbelj in Maja Brložnik razlagata nepričakovano visoko spremenljivost srčnega ritma s sočasnim vplivom parasimpatičnega in simpatičnega živčnega sistema na delovanje srca. "Parasimpatični sistem frekvenco srca zmanjšuje, simpatični pa jo povečuje in oba delujeta sočasno in se hitro odzivata na stres. Poleg direktnih živčnih poti do srca so tu še hormoni, ki krožijo s krvjo, a gre v zvezi z njimi za počasnejše odzive srca. Novinarka je skušala med petminutnim dogajanjem premagovati strah pred kačami in sklepati je, da je bilo delovanje obeh živčnih sistemov močno izraženo. Odziv na stresni dogodek je najprej nezaveden, a se zavest kmalu vključi – tu gre za delce sekunde. Raziskav, ki bi v primeru fobij proučevala medsebojno učinkovanje zavednega in avtomatičnega delovanja živčnega sistema, vsekakor močno primanjkuje."

Prostovoljci, domači, tudi živali
Opisani posnetek je dober primer za analizo, a se znanstvenika veselita tudi drugih. "Še z večjim veseljem bova analizirala elektrokardiograme, ki jih prinesejo ljudje zase ali za svoje živali, saj sva prepričana, da naju čaka še veliko tako zanimivih ugotovitev. Želiva si tudi, da bi se dogovorili za sodelovanje in snemali elektrokardiograme osebkov na delavnicah premagovanja strahu pred različnimi živalmi. Poleg takega posnetka človeka bi bilo zelo zanimivo pogledati še sočasno posneti elektrokardiogram živali, ki se prav gotovo tudi prestraši, če se je prestraši človek."

Do zdaj z novinarji na takšen način še nista sodelovala, prostovoljci pri raziskavah pa so največkrat kar znanstveniki sami. "Včasih tudi naši prijatelji in družinski člani, med katere spadajo tudi naše živali." Za resne znanstvene poskuse s prostovoljci pa je potrebno dovoljenje Nacionalne etične komisije.

Kako sem se odzvala na stik s kačo, si oglejte v videu. Video: TV Slovenija.