Primere ptičje gripe so letos našli pri labodih. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Primere ptičje gripe so letos našli pri labodih. Foto: Srdjan Živulović/BoBo


Nacionalni inštitut za javno zdravje je poudaril, da pri ljudeh do zdaj v svetu ni znanega primera obolenja z virusom takšne influence, toda potencial za prenos na ljudi še ni znan. Zato pozivajo k previdnostnim ukrepom.

Nacionalni veterinarski inštitut je razglasil pozitivne rezultate preiskav na aviarno influenco pri treh poginjenih labodih grbcih. Vse labode so našli vzdolž reke Krke v občini Brežice (Krška vas, Boršt in Župeča vas).

Bolezen se je pojavila na območju Novega mesta, kjer že od 4. januarja veljajo ukrepi, ki jih je sprejelo državno središče za nadzor bolezni zaradi pojava aviarne influence podtipa H5N8. To so zadrževanje perutnine in ptic v ujetništvu v zaprtih prostorih oz. na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi, ter krmljenje in napajanje v zaprtih oziroma pokritih prostorih.

Zaradi pojava novega podtipa ptičje gripe za zdaj ni treba sprejemati novih oz. dodatnih ukrepov, temveč se izvajajo že sprejeti ukrepi, so sporočili z uprave.

Največje tveganje za prenos aviarne influence na perutnino in ptice v ujetništvu predstavlja neposreden stik z okuženo živaljo ter z virusi okužena krma in voda. Prenos je mogoč tudi z obutvijo, obleko in opremo, ki je prišla v stik z okuženim materialom, na primer poginulimi pticami in izločki prostoživečih ptic.

Uprava tako imetnike perutnine ponovno opozarja na dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov, ki so temelj za preprečevanje vnosa aviarne influence v rejo.

Pri vseh treh labodih so ugotovili nov podtip visoko patogene aviarne influence H5N5. Tega podtipa do zdaj v Sloveniji še niso ugotovili, se pa je že potrjeno pojavil na Nizozemskem, Hrvaškem, v Italiji, Nemčiji in Črni gori. Nemčija pa je prva država, ki je prijavila prvi pojav H5N5 pri perutnini v EU-ju.

Poginulih ptic, ki jih najdemo v naravi, se po opozorilih inštituta ne smemo dotikati z nezaščitenimi rokami. Če smo se jih že dotaknili brez zaščite, si roke skrbno umijmo z milom in vodo. Dokler si rok ne umijemo, se ne dotikajmo obraza, predvsem očesnih veznic in nosne ustne sluznice, piše na spletnih straneh inštituta.