Slovensko združenje za duševno zdravje Šent opozarja, da kljub pogosti obolevnosti v Sloveniji ni zagotovljena enaka dostopnost vsem do psihiatričnih storitev. Skoraj polovica psihiatrov v Sloveniji je zaposlena v osrednjeslovenski regiji, medtem ko je v drugih regijah zaposlenih od dva do sedem psihiatrov.

Duševni bolniki se soočajo s predsodki
Pereča težava, ki v Sloveniji spremlja duševne motnje, pa je socialna izključenost. Predsednica sveta uporabnikov Šenta Andreja Štepec pojasnjuje, da je v slovenski družbi še vedno prisoten predsodek pred duševnimi boleznimi. Zaradi nevednosti se ljudje izogibajo tistim, ki imajo duševno motnjo, pogosto pa se osebe zaradi narave bolezni tudi same izključijo iz družbe.

Ker se v Sloveniji povečuje delež starejšega prebivalstva, se s tem povečuje tudi število posameznikov z duševnimi težavami. Pri starejših se namreč med najpogostejšimi vzroki za obisk zdravnika in sprejem v bolnišnico pojavljajo organske duševne motnje in depresija, izpostavlja Helena Jeriček Klanšček z Inštituta za varovanje zdravja.

Shizofrenija, blodnje, motnje prehranjevanja
Aktivno prebivalstvo najpogosteje oboli za shizofrenijo ter shizotipskimi in blodnjavimi motnjami, tudi za duševnimi motnjami zaradi uživanja alkohola. Pri mladostnikih pa so po besedah Jeriček Klanščkove pri dekletih pogoste obravnave zaradi motenj prehranjevanja, ki se pojavljajo že v obdobju med sedmim in štirinajstim letom in se nadaljujejo v starostni skupini do 29 let, pri fantih pa so pogoste obravnave zaradi shizofrenije.

V Sloveniji so sicer podobno kot tudi v EU-ju najpogostejše duševne motnje depresija in anksioznost. Verjetnost, da kdor koli enkrat v življenju zboli za depresijo, je od 15- do 20-odstotna. Prav tako naša država že več desetletij krepko prispeva k svetovni statistiki samomorov.

Pomembni so preventivni ukrepi
Prav zato želi društvo Šent z vseslovensko akcijo "Vsak tretji Slovenec ... Preprečimo!" javnost opozoriti na pomen duševnega zdravja in na preventivne ukrepe za preprečevanje pogostosti obolevanja. Na ministrstvu za zdravje pa pripravljajo dolgoročno in celostno strategijo za varstvo duševnega zdravja in poudarjajo, da je pomembno razvijati sposobnosti in veščine posameznikov za izboljševanje znanja in razumevanja pozitivnega duševnega zdravja.