V raziskavi tudi trdi, da po vsem svetu zaradi antimikrobne odpornosti (AMR) trenutno na leto umre 700.000 ljudi. Če države kmalu ne bodo ukrepale, bi se število žrtev lahko hitro povzpelo, kar bi hkrati pomenilo, da bi to svetovno gospodarstvo stalo 100 bilijonov ameriških dolarjev.

O'Neill je ob objavi izsledkov povedal: "Če vemo, da je letni BDP Združenega kraljestva okoli tri bilijone dolarjev, si morda lažje predstavljamo, kakšen strošek bi to bil za svet." Dodal je, da bi se zaradi zmanjšanja prebivalstva in njegove obolelosti svetovna proizvodnja zmanjšala za od dva do tri odstotke.

Med bakterijami, ki v zadnjem času znatno krepijo odpornost, so Klebsiella pneumonia, E.coli in stafilokoki. Vse več je tudi primerov, ko se okuženi z virusom HIV, tuberkulozo in malarijo na zdravila ne odzivajo več.

AMR pogostejši vzrok smrti kot prometne nesreče
Samo v Evropi in ZDA antimikrobna odpornost vsako leto povzroči najmanj 50.000 smrti, če svet ne bo ukrepal, pa bo smrtnost zaradi tega do leta 2050 kar desetkratna. Za primerjavo: AMR je trenutno vzrok za 700.000 smrti po svetu, kar pomeni, da so bolj smrtonosni le rak (8,2 milijona smrti), diabetes (1,5 milijona), driska (1,4 milijona) in prometne nesreče (1,2 milijona). Pogosti vzroki smrti so tudi ošpice (130.000), kolera (100.000-120.000) in tetanus (60.000).

Najbolj na udaru razvijajoče se družbe
O'Neilla je julija britanski premier David Cameron imenoval na čelo skupine, ki je imela za nalogo proučiti posledice antimikrobne odpornosti. London si tudi prizadeva to problematiko uvrstiti med temeljne točke prihodnjega srečanja skupine G-20. O'Neill je bil do zdaj sicer najbolj znan po svojiih gospodarskih napovedih za države v razvoju, njemu pripada tudi izraz BRIC (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) pa tudi mlajši izraz MINT (Mehika, Indonezija, Nigerija in Turčija). Dodal je, da bodo največje žrtve AMR-ja prav države v razvoju, na primer v Nigeriji bodo več kot vsako četrto smrt povzročile okužbe, odporne proti zdravilom, v Indiji pa bosta vsako leto umrla dodatna dva milijona ljudi.

Kakšen bo svet brez antibiotikov?
V raziskavo pa niso bile vključene posledice za zdravstvene sisteme po svetu, kjer antibiotiki ne bodo več učinkovali. Antibiotike namreč uporabljamo zelo pogosto, na primer pri carskem rezu, menjavah sklepov, kemoterapiji, presaditvah in mnogih drugih zdravniških posegih. Če antibiotiki ne bodo več "prijeli", bodo nekatere operacije postale mnogo bolj tvegane, morda celo neizvedljive.

Kje so rešitve? O'Neill je dejal, da se bodo posvetili načinom, kako bi neko zdravilo lahko spremenili, da bi zmanjšali odpornost bakterij proti njemu in kako bi spodbudili razvoj novih zdravil, predvsem pa je potrebna usklajena svetovna akcija glede uporabe zdravil pri ljudeh in živalih.

Raziskava je pri marsikom spodbudila dvom, ali ne gre pri vsem tem le za dober posel in da nemara ne stoji za temi črnogledimi napovedmi kakšno veliko farmacevtsko podjetje. O'Neill je na te očitke odgovoril: "Zavedam se, da bodo ljudje delali takšne sklepe, a namen naše raziskave je res samo to, da bi skušali narediti nekaj pri ponudbi in povpraševanju po zdravilih, da bi rešili to težavo."