V celoti naj bi nova organizacija nujne medicinske pomoči zaživela leta 2019. Po oceni Kolar Celarčeve se zadeva ne da narediti čez noč, zato bodo delali postopno in z roko v roki z zainteresirano javnostjo. Foto: Goran Rovan
V celoti naj bi nova organizacija nujne medicinske pomoči zaživela leta 2019. Po oceni Kolar Celarčeve se zadeva ne da narediti čez noč, zato bodo delali postopno in z roko v roki z zainteresirano javnostjo. Foto: Goran Rovan

Predsednica Regijskega odbora za okolje in zdravje v Zasavju Alenka Forte je povedala, da so ministrico ob današnji predstavitvi pravilnika o nujni medicinski pomoči (NPM) v Trbovljah opozorili na njihove strahove glede okrnjenega dostopa do nujne medicinske pomoči.

Dejala je tudi, da je ministrica pokazala razumevanje za ljudi, ki živijo na obrobju, zato od ministrstva pričakujejo, da omenjeni pravilnik dopolni z njihovimi predlogi, zlasti s pokritostjo terena z dežurnimi medicinskimi ekipami. Po besedah Fortetove je nesprejemljivo, da bi bili od polnoči pa do šeste ure zjutraj brez dežurnega zdravnika.

Dodala je še, da bo trboveljski urgentni center pokrival vse tri zasavske občine, za Litijo in Šmartno pa je v načrtu satelitski urgentni center. Vrednost trboveljskega urgentnega centra je ocenjena na 2,7 milijona evrov, od tega je 2,1 milijona evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj.

Podpise zbirajo tudi v Mežiški dolini
Predlogu pravilnika o službi nujne medicinske pomoči pa ostro nasprotujejo v Mežiški dolini, saj po mnenju tamkajšnje stroke in lokalnih skupnosti poslabšuje razmere.

Zahtevajo, naj se na Ravnah na Koroškem ustanovi satelitski urgentni center, za kar imajo pogoje vzpostavljene, oz. zahtevajo, naj se vsaj ohrani obstoječe stanje oskrbe, ne pa poslabša. Predlog pravilnika o službi nujne medicinske pomoči za Koroško predvideva vzpostavitev urgentnega centra v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in enega satelitskega centra v Radljah ob Dravi. Na Ravnah na Koroškem, kjer zdaj deluje prehospitalna enota, pa je predvidena mobilna enota urgentnega centra.

Korošci pa napovedujejo "uporabo vseh vzvodov" za vključitev njihovih argumentov v ureditev oskrbe z nujno medicinsko pomočjo v Mežiški dolini, kjer živi dobrih 26.000 ljudi. Predstavniki lokalnih oblasti in stroke iz Mežiške doline so tako pripravili pripombe na predlog pravilnika, udeležili se bodo četrtkovega srečanja z ekipo ministrstva za zdravje, v teku pa je tudi peticija zbiranja podpisov za ohranitev obstoječe urgentne službe v Mežiški dolini.