"Visenje" na medmrežju pri zasvojenosti postane realna potreba, pomembnejša od hrane, spanja, druženja s prijatelji, službe itd. Foto: Pixabay
false
Psihologinja Zala Janežič v okviru svetovalnice LogOut svetuje pri čezmerni rabi medmrežja in digitalnih naprav. Foto: Osebni arhiv Zale Janežič

'Ne' pri mladostniku kliče po še, od otrok in mladostnikov pa poleg tega ne moremo pričakovati, da bodo kot nekakšni pomanjšani odrasli zelo disciplinirani in z dobrim samonadzorom, da bodo rekli: 'Ja, mami, ena ura je dovolj, zdaj grem pa stran od ekrana.' Tako ne gre, ker v tem razvojnem obdobju njihovi možgani niso sposobni takšne samoomejitve, zato je pomembno, da se starši tega zavedajo.

O samonadzoru otrok in mladostnikov
false
Raziskave kažejo, da so moški večinoma zasvojeni z igranjem iger, spletnimi igrami na srečo in pornografijo. Foto: Reuters
false
Ženske so po raziskavah večinoma zasvojene s spletnim nakupovanjem, družbenimi omrežji in z nenehnim pisanjem sporočil. Foto: Pixabay

Tipično je, da težavo zanikajo in prikrivajo, zato pa se znajdejo v velikih konfliktih s svojimi bližnjimi, bodisi starši ali partnerji, veliko se prepirajo, odzivi so burni, če jim kdo hoče omejiti uporabo naprav, očitno je tudi, da izgubljajo interes za vse drugo v življenju, kot so poklic, šola, konjički, druženje s prijatelji itd.

O znakih zasvojenosti s svetlečimi zasloni
false
O zasvojenosti lahko govorimo, ko se pojavi kompulzivno vedenje, ko človek izgubi kontrolo nad časom prebitim na internetu in nad tem, kaj bo tam počel. Foto: Pixabay
depresija, težave, mladostniki
Med dejavnike tveganja za vse vrste zasvojenosti med drugim spadajo nizka samopodoba, čustvena labilnost, neučinkovito spoprijemanje s stresom, depresija in anksioznost. Foto: Pixabay

Pri zasvojenosti se zgodi, da vedenje, s katerim smo zasvojeni, postane resnična potreba in je na prvem mestu, tako da dejansko postane pomembnejše od hrane, spanja, druženja s prijatelji ali pa biti uspešen v službi.

O lažni 'resnični' potrebi
false
Med t. i. gamerji ali strastnimi ljubitelji računalniških igric je deklet zgolj za vzorec. Foto: Pixabay

Dejavnosti s pametnimi telefoni in računalniki pred spanjem izredno vzburjajo živčni sistem in nas naredijo lažno budne, zato se težko umirimo in zaspimo. Drugi trenutek pa je, da so vsa ta družbena omrežja in igre narejene po principu ugodja, gre za stalno napetost in pričakovanje, da bo spet zapiskalo.

O stalnem pričakovanju, da bo zapiskalo
mobilni telefon, Samsung Galaxy J7
Otroci imajo težave s samonadzorom, zato morajo biti pametni telefoni ponoči ugasnjeni in zunaj otroških sob. Foto: MMC RTV SLO
false
Dejstvo sodobne družbe je, da se je večina komunikacije preselila v digitalni svet. Foto: Pixabay


Tako svojcem in staršem, ki imajo v družini opravka z otrokom, mladostnikom ali odraslo osebo, ki je dobesedno cele dneve prikovana na računalnik ali druge digitalne naprave, svetuje psihologinja Zala Janežič, ki deluje kot svetovalka v izobraževalno-svetovalnem centru LogOut, kjer ponujajo brezplačne svetovalne programe za ljudi s težavami čezmerne rabe ali zasvojenosti s spletom ter digitalnimi napravami in njihove svojce.
Janežičeva je v pogovoru za MMC pojasnila, da k njim v svetovalnico praviloma najprej pridejo starši ali svojci sami, tam pa jih pripravijo in naučijo, kako učinkovito ukrepati doma, še posebej je to pomembno, preden se odločijo za večje korake, saj lahko napačno ukrepanje stanje še poslabša. "Tako lahko izstopijo iz kroga neučinkovitih reakcij in odzivov, ko se svojci dostikrat zatikajo v prazne grožnje, pregovarjanja in konflikte, ki so neučinkoviti in zasvojene osebe spravljajo v še večjo stisko," je dejala in dodala, da morajo svojci dati jasno sporočilo, da mislijo resno.
Ena klasičnih neučinkovitih kazni je to, da "dostikrat starši v afektu vse naprave izklopijo, potem pa čez en teden spet vse nazaj vklopijo, nihče pa ne ve, zakaj, kar nima nobene vzgojne vrednosti". V primeru mlajših odraslih pa je treba ukiniti popolno materialno in finančno podporo ipd., saj svojci večkrat zasvojenost na takšen način, ko od svojih odraslih otrok ne pričakujejo nobene odgovornosti, posredno podpirajo, je poudarila.

"Problematičen je, porihtajte ga"
Opozorila je tudi na problem samonadzora: "'Ne' pri mladostniku kliče po še, od otrok in mladostnikov pa poleg tega ne moremo pričakovati, da bodo kot nekakšni pomanjšani odrasli, zelo disciplinirani in z dobrim samonadzorom, da bodo rekli: 'Ja, mami, ena ura je dovolj, zdaj grem pa stran od ekrana.' Tako ne gre, ker v tem razvojnem obdobju njihovi možgani niso sposobni takšne samoomejitve pri nečem, kar je prijetno in zabavno, zato je pomembno, da se starši tega zavedajo."
"Starši imajo pogosto zmotno predstavo, da bodo prišli k nam in se bomo mi ukvarjali samo z otrokom ali mladostnikom v smislu: 'On je problematičen, porihtajte ga.' Kot da smo avtomobilski servis," je poudarila, saj se starši pogosto ne zavedajo, da prav oni nosijo levji delež odgovornosti za težave v družini. Otroke in mladostnike s težavami tako praviloma k njim pripeljejo starši, a poudariti je treba, da pri otrocih in mladostnikih o zasvojenosti praviloma še ne moremo govoriti, saj gre v večini primerov zgolj za čezmerno oziroma neuravnoteženo rabo spleta in naprav, zasvojenost pa se največkrat dokončno razvije pozneje v odrasli dobi.

"Ko pridejo ljudje k nam po pomoč, sploh pri mladostnikih, je treba delati s celo družino, ker ni mogoče pričakovati, da starši pri sebi ne bodo nič spremenili, mladostniki pa bodo hodili k nam in se čudežno spremenili," je opozorila. Odrasli pa se sicer večkrat oglasijo kar sami, čeprav gre v večini primerov za prisilo okolice, tako da je konstruktivna podpora svojcev in bližnjih ključna za premike v pozitivno smer.

Računalniške igre in družbena omrežja
Glede uporabe je treba uveljaviti družinska pravila, starši morajo biti tudi sami zgled in upoštevati je treba priporočljive strokovne smernice, kaj in koliko je primerno za kakšno starostno obdobje. "Univerzalnih pravil ni, ampak je treba vedno izhajati iz realnega stanja družine, otrok in mladostnik mora tudi sam sodelovati in povedati, kaj mu je zares pomembno, čemu se lahko odreče, ter tako sodelovati pri določanju terminov uporabe naprav, ki pa mora nujno biti pogojena z dogovorjenimi izpolnjenimi obveznostmi," je svetovala. Neizpolnjevanju obveznosti mora slediti kazen, v naspretnem primeru pa kakšna nagrada, a to "ne sme biti še več časa na medmrežju", se je pošalila.

"Igre s svojim domišljijskim svetom, kjer si lahko kdor koli, izredno privlačijo, potem so tu še družbena omrežja in klepetalnice, ki mladostnikom največ pomenijo. Dejstvo sodobne družbe je, da se je komunikacija preselila v digitalni svet, kjer mladi vzdržujejo stike z vrstniki," je pojasnila in hkrati poudarila, da je to odsev sodobne družbe in s tem samo po sebi ni nič narobe. Pomembno je, da se naučimo ustvarjalne, varne in zdrave uporabe, ki nam bo v korist, pomoč in zabavo, ne pa da se bomo ob napravah izgubljali v nesmiselni rabi in ostajali brez prostega časa, je dodala.

Moške in ženske "pregrehe"
Računalniške oziroma spletne igre, ki se igrajo na medmrežju, so daleč največji problem, opažajo v svetovalnici, saj ta domišljijski svet iger "močno privlači", nato sledijo pametni telefoni, brezciljno neskončno brskanje, družbena omrežja in različne klepetalnice. Zasvojenosti s športnimi stavami, nakupovanjem in pornografijo zaznavajo manj, kar ni nujno odsev realnega stanja in bi lahko pomenilo, da se ta tip zasvojenih oziroma njihovi bližnji redkeje zatečejo v svetovalnico po pomoč.

"Več raziskav kaže na to, da je več moških zasvojenih z igranjem iger, spletnimi igrami na srečo in z ogledovanjem pornografije, več žensk pa z nakupovanjem po spletu, družabnimi omrežji in s pošiljanjem sporočil," je še navedla.
Koliko ur na dan je preveč?
"Čas, preživet pred napravami, ni najpomembnejše merilo pri ocenjevanju težav z zasvojenostjo, zanima nas predvsem, zakaj nekdo uporablja medmrežje in naprave, kakšni so njegovi motivi, ali je to zato, da bi se umaknil, ker mu je dolgčas, ker nima družbe, da gre v svoj svet, ali išče samo stimulacijo, užitek in zabavo, predvsem pa so v njegovem življenju že opazne neprijetne posledice čezmerne uporabe spleta in naprav," je odgovorila na vprašanje.

Zasvojenost z medmrežjem ali digitalnimi napravami se vedno razvije postopoma, tisti, ki jo razvijejo, pa so praviloma intenzivno ali čezmerno "viseli" na medmrežju in napravah v daljšem časovnem obdobju. "Sčasoma postopoma začnejo izgubljati nadzor nad lastnim vedenjem in se znajdejo v začaranem krogu kompulzivne uporabe, a treba je poudariti, da ne bo vsak, ki čezmerno uporablja naprave, tudi razvil zasvojenosti," je opozorila.

Dejavniki tveganja in začaran krog
Težave z zasvojenostjo po njenih besedah praviloma razvijejo tisti, ki izražajo več dejavnikov tveganja, kot je nizka samopodoba, čustvena labilnost, neučinkovito spoprijemanje s stresom, depresija, anksioznost, motnja pozornosti itd. "Zasvojenost se prilepi na omenjene težave kot način reševanja teh primarnih stisk, gre za pobeg, umikanje v nek svet, kjer jim je lažje, se čutijo bolj sprejeti in jim je bolj ugodno," je pojasnila in dodala, da so takšne osebe nagnjene k vsem tipom zasvojenosti, tako kemičnim, kot so cigareti, alkohol in mamila ali pa sladkarije, kot nekemičnim v obliki vedenjskih odvisnosti.
"O zasvojenosti lahko govorimo, ko se pojavi kompulzivno vedenje, ko človek izgubi nadzor nad časom, prebitim na medmrežju, in nad tem, kaj bo tam počel, hkrati se razvije toleranca, kot pri vsaki zasvojenosti, nikoli ni dovolj, ker nikoli več ni takšen užitek, kot je bil na začetku. Tipično je, da se človek tega zave in poskusi omejiti uporabo, pa mu ne uspe, potem pa zapade v občutke krivde in zlovešči začaran krog je sklenjen," je navedla. Po njenih besedah se večina pogosto zaveda, da ima težavo, vendar le-te prikrivajo pred drugimi, sami sebi pa težave zanikajo in racionalizirajo.

Pomemben vir dejavnikov tveganja izvira iz primarne družine. "Vir začetkov zasvojenosti sega v družino, in sicer od modelov obnašanja in čustvovanja, ki se prenašajo transgeneracijsko, do vzgojnega sloga staršev, medosebnih odnosov, konfliktov in složnosti staršev, kar pomembno vpliva na razvoj otroka in mladostnika," je naštela vzroke in hkrati poudarila, da so starši glede zdrave in uravnotežene uporabe medmrežja in naprav otrokom glavni zgled.
Prepir z bližnjimi in izguba občutka za čas
"Tipično je, da težavo zanikajo in prikrivajo, zato pa se znajdejo v velikih konfliktih s svojimi bližnjimi, bodisi starši ali partnerji, veliko se prepirajo, odzivi so burni, če jim kdo hoče omejiti uporabo naprav, očitno je tudi, da izgubljajo interes za vse drugo v življenju, kot so poklic, šola, konjički, druženje s prijatelji itd.," je dejala in nadaljevala: "Posledice se kažejo tudi v motnjah spanja, saj večernih ur pred zaslonom ne znajo pravočasno zaključiti in oditi spat, druga stvar je neredna prehrana, saj ne skrbijo za redne obroke, jejo samo pred računalnikom ali s telefonom v roki, ali pa sploh ne jedo, če jim starši nič ne prinesejo pred nos. Skrb zase postane popolnoma drugotnega pomena, izgubijo pa tudi občutek za čas in tako jim šest ur mine kot pol ure".
"Pri zasvojenosti se zgodi, da vedenje, s katerim smo zasvojeni, postane resnična potreba in je na prvem mestu, tako da dejansko postane pomembnejše od hrane, spanja, druženja s prijatelji ali pa biti uspešen v službi," je dodala.

Pametni telefoni in neprespane noči
Pametni telefoni ali pa tablice so pri vsem tem prav poseben fenomen in težava, saj jih praktično nikoli ni treba spustiti iz rok in jih lahko nosimo s sabo ves dan, tudi v posteljo. "Pred leti je bilo največ težav z zasvojenostjo pri t. i. gamerjih (igralci računalniških igric), zdaj pa opažamo, da je vse več oseb, ki so naravnost zvezani s svojim pametnim telefonom, na katere so se preselile tudi igre, poleg azličnih aplikacij in družbenih omrežij," je izpostavila, da so pametni telefoni vedno večja konkurenca klasičnim računalnikom.
Če starši opazijo pri otroku ali najstniku težavo samoomejitve uporabe, jim morajo z dogovori in pravili pomagati vzpostaviti bolj zdravo in uravnoteženo uporabo. Splošno priporočilo je, da naj bodo telefoni ponoči ugasnjeni in zunaj otroških sob."Dejavnosti s pametnimi telefoni in računalniki pred spanjem izredno vzburjajo živčni sistem in nas naredijo lažno budne, zato se težko umirimo in zaspimo. Drugo pa je, da so vsa ta družbena omrežja in igre narejene po principu ugodja, gre za stalno napetost in pričakovanje, da bo spet zapiskalo," je navedla in nadaljevala, da se medtem običajno brezciljno "brska in scrola" ure in ure.
Prvi pametni telefon lahko otrok dobi, ko starši ocenijo, da je dovolj 'zrel', torej zna utemeljeno argumentirati, zakaj ga potrebuje, ko zna upoštevati in spoštovati dogovore, a Janežičeva opozarja, da stroka to odsvetuje pred dopolnjenim 9. letom starosti, pravila uporabe pa morajo starši takoj od začetka jasno postaviti.
Zasvojenih od tri do pet odstotkov
Nacionalnih raziskav o tem, koliko je pri nas zasvojenih z medmrežjem ter svetlečimi zasloni na pametnih telefonih, tablicah in računalnikih, sploh nimamo, a mednarodne raziskave na Zahodu kažejo, da od tri do pet odstotkov intenzivnih uporabnikov medmrežja in digitalnih tehnologij razvije zasvojenost. "Predvidevamo, da za Slovenijo velja podobno, saj spada v zahodni tip družbe," je še pojasnila.

V svetovalnici LogOut kot osebni izziv svetujejo "digitalni post" enkrat tedensko, kar zna biti kar podvig v 21. stoletju. Trenutno imajo dve svetovalnici, in sicer eno v Ljubljani, drugo pa v Izoli, brezplačne programe pa sofinancirajo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za zdravje, Mestna občina Koper ter Mestna občina Ljubljana.

'Ne' pri mladostniku kliče po še, od otrok in mladostnikov pa poleg tega ne moremo pričakovati, da bodo kot nekakšni pomanjšani odrasli zelo disciplinirani in z dobrim samonadzorom, da bodo rekli: 'Ja, mami, ena ura je dovolj, zdaj grem pa stran od ekrana.' Tako ne gre, ker v tem razvojnem obdobju njihovi možgani niso sposobni takšne samoomejitve, zato je pomembno, da se starši tega zavedajo.

O samonadzoru otrok in mladostnikov

Tipično je, da težavo zanikajo in prikrivajo, zato pa se znajdejo v velikih konfliktih s svojimi bližnjimi, bodisi starši ali partnerji, veliko se prepirajo, odzivi so burni, če jim kdo hoče omejiti uporabo naprav, očitno je tudi, da izgubljajo interes za vse drugo v življenju, kot so poklic, šola, konjički, druženje s prijatelji itd.

O znakih zasvojenosti s svetlečimi zasloni

Pri zasvojenosti se zgodi, da vedenje, s katerim smo zasvojeni, postane resnična potreba in je na prvem mestu, tako da dejansko postane pomembnejše od hrane, spanja, druženja s prijatelji ali pa biti uspešen v službi.

O lažni 'resnični' potrebi

Dejavnosti s pametnimi telefoni in računalniki pred spanjem izredno vzburjajo živčni sistem in nas naredijo lažno budne, zato se težko umirimo in zaspimo. Drugi trenutek pa je, da so vsa ta družbena omrežja in igre narejene po principu ugodja, gre za stalno napetost in pričakovanje, da bo spet zapiskalo.

O stalnem pričakovanju, da bo zapiskalo