V zdravniški zbornici so zavrnili oceno ministrice za zdravje, da čakalne dobe ne morejo biti vzrok za ponedeljkov umor zdravnika v Izoli. Prepričani so namreč, da je prav stanje v slovenskem zdravstvu krivo za ekscesni dogodek, ko je 70-letnik ubil svojega urologa in nato še policista.

"Ministrica kot nosilec politike nosi najmanj objektivno odgovornost za ta tragični dogodek, ki je posledica predolgih čakalnih dob, ne glede na ekscesno kriminalno dejanje storilca, njeno neukrepanje pri skrajševanju čakalnih dob in nerazumevanje, da bomo le s strukturno reformo slovenskega zdravstva odpravili globalne vzroke, ki so pripeljali do tega velikega problema v zdravstvu, pa se postavlja vprašanje tudi njene subjektivne odgovornosti za tragične dogodke, ki so se in se bodo ob takšni anemičnosti še dogajali," je na novinarski konferenci dejal predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina.

"Vlado pozivamo k partnerstvu in odpravi vseh anomalij, še posebej čakalnih dob, ki kršijo človeško dostojanstvo," je nadaljeval Možina. Ministrstvo za zdravje ni sprejelo njihove pobude, da se koncesije ukinejo in nadomestijo z javnim pooblastilom oziroma dovoljenjem, na podlagi katerega bi lahko za programe v zdravstvu enakovredno kandidirali vsi kompetentni izvajalci, je navedel Možina in dodal, da monopoli zavirajo konkurenčnost, dobro poslovno prakso in strokovnost. Prav slednje bi moralo biti moto strukturne in celostne reforme slovenskega zdravstva, o kateri ni ne duha ne sluha, je dodal.

"Dogodek zlorabljajo za obračunavanje"
Ministrica Milojka Kolar Celarc je v izjavi za javnost poudarila, da je izjava zdravniške zbornice in sindikata Fides nespodobna, saj omenjeni ekscesni dogodek manipulativno izrabljata za politična obračunavanja in sindikalni boj. Njihove izjave ne pripomorejo k strpnosti, solidarnosti, dialogu v družbi ter krepitvi odnosa med zdravniki oz. zdravstvenimi delavci in pacienti, za kar si na ministrstvu ves čas prizadevajo.

Poudarila je tudi, da je nemudoma ukrepala in sklicala sestanek z vodstvi bolnišnic, na katerem bodo obravnavali zagotavljanje varnosti v zdravstvenih zavodih in poiskali rešitve. Ministrico preseneča, da vodstva zdravniških organizacij skrbi problem splošne varnosti zdravstvenega osebja v bolnišnicah šele po tem ekscesnem dogodku v Izoli in da niso spodbudili sistemskih rešitev že prej.

Detektorji kovin in uniformirane osebe po mnenju ministrice ne spadajo v bolnišnice, tako da bo varnost zagotovljena z drugimi ukrepi. Ne bi se smeli slepiti, saj je družbena realnost takšna, da ekscesnih primerov ni mogoče preprečiti, je dodala. Vlada je zagotovila 16 milijonov dodatnega denarja za skrajševanje čakalnih dob ter zagotovila spodobno plačilo za izvajalce, ki ta program izvajajo zunaj delovnega časa, je še spomnila.

.
Zdravnik sporoči slabo novico
"Ne želimo si varnostnikov, pač pa urejen zdravstveni sistem, kjer bomo lahko strokovno, dobro in mirno delali za bolnike, zavedamo se v kakšne čakalne dobe pošiljamo bolnike, skrbi nas in pretreseni smo, premalo je bilo narejenega, na to ne moremo več pristajati," je o problematiki čakalnih dob nadaljevala predsednica odbora zasebnih zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) Helena Mole.

Zdravnik je tisti, ki sporoči slabo novico, novico, da bo na operacijo treba čakati pol leta ali več, in tako zdravniki prikličejo srd in jezo bolnikov nase. Napadi na zdravnike in zdravstveno osebje so vse hujši in tega je vse več, to so izredne razmere, je opozoril Konrad Kuštrin iz sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Tragični dogodek je delno posledica tudi slabih družbenih razmer, in sicer gnilega odnosa do zdravnikov, takšno družbeno ozračje pa so povzročili politiki in ustvarjalci javnega mnenja, ki zdravnike prikazujejo kot zaslužkarje in bele bogove, je sklenil.

"Napadi so vse hujši in jih je vse več. Za nas so to izredne razmere. Ne vemo, kako umiriti in potolažiti kolege. Kako lahko nekdo zbrano, brez skrbi, z mislijo na bolnika opravlja svoje delo, ko nima časa, ko menedžment pritiska zaradi zmanjševanja stroškov, človek pa ne ve, ali bo živ prišel iz službe?" se je vprašal Kuštrin.

Nasilja v zdravstvu vedno več
Danica Rotar Pavlič pri ZZS-ju pa je spregovorila o naraščajočem nasilju nad zdravniki. "Soočena sem bila z ubojem zdravnika v Makedoniji in takrat sem si mislila, da se to ne more zgoditi v moji državi. Žal, tako je videti, se je Slovenija močno balkanizirala," je ocenila.
Leta 2009 so izvedli med zdravniki in zobozdravniki anketo in takrat je 13 odstotkov vprašanih izjavilo, da so bili kdaj v karieri izpostavljeni nasilju. Zdaj mislimo, da so bile te ocene podcenjene, je pojasnila. Prva "bojna linija" v bolnišnicah so mnogokrat tudi medicinske sestre, ki so prav tako pogosto izpostavljene nasilju. Prvega vala žalitev pa so po navadi deležni že na recepciji, je navedla.

Nekateri ljudje so nervozni in nevrotični, zato je to prestavljanje in dolgo brezupno čakanje samo prilivanje olja na ogenj. Na čakalne dobe pa zdravniki nimajo nobenega vpliva, gre za sistemski problem, je še opozorila Rotar Pavličeva in nadaljevala, da je bilo ravno včeraj spet vroče na polikliniki v Ljubljani, ko je nekdo grozil, da se bo vrnil z bombo, tako da so morali posredovati možje v modrem.

Nasilja medicinske sestre in zdravniki pogosto sploh ne prijavljajo, ker se dejansko po prijavi ne zgodi nič, saj ima policija izredno omejene možnosti ukrepanja. Pavlič Rotarjeva je na tem mestu izrazila podporo policistom, ker se zaveda, da so njihove pristojnosti zelo omejene. Misel pa je sklenila s primerom prisilne hospitalizacije, ko je zdravnik ugotovil, da ima nasilnež in bolnik nož v nahrbtniku. "Prosil je policista, naj nož odstrani, ta pa mu je odvrnil, da tega ne sme, dokler se omenjeni ne začne obnašati nasilno," je dejala.