Prvi ptujski zdravnik je marca opravil 357 ur, od tega 229 ur dežurstva; drugi zdravnik je imel 369 ur, od tega 201 naduro. Foto: BoBo
Prvi ptujski zdravnik je marca opravil 357 ur, od tega 229 ur dežurstva; drugi zdravnik je imel 369 ur, od tega 201 naduro. Foto: BoBo

Tolikšna plača je posledica ogromne količine opravljenih ur - marca sta jih imela več kot 350. Je to sporno? Gledano zgolj zakonsko, ni. Preprosto zato, ker sta zdravnika, zanje pa ne velja precej omejujoči zakon o delovnih razmerjih. Gledano širše pa bi lahko bilo precej negotovo, ker je tudi zdravnik le človek.

Poglejmo konkretna primera: prvi ptujski zdravnik je marca opravil 357 ur, od tega 229 ur dežurstva; drugi zdravnik je imel 369 ur, od tega 201 naduro.

Če sta konce tedna imela proste, sta bila v službi več kot 16 ur na dan, recimo od 7.00 do 23.00. Njuna obremenjenost ima sicer znan vzrok - ptujski bolnišnici manjka zdravnikov.

201 nadura - skoraj letna kvota
A če odmislimo zgornja primera ... Ali je tolikšno število nadur zakonsko sporno? Pri zaposlenih v zdravstvu ne, pravi Tomaž Glažar z ministrstva za zdravje. Kajti zanje velja zakon o zdravstveni dejavnosti, ki pa dovoljuje večji obseg dela kot zakon o delovnih razmerjih, bistveno večji.

Zahteva sicer soglasje zdravnika, a če je to dano, zgornje meje v številu nadur ni več. Nasprotno je zakon o delovnih razmerjih bistveno strožji - dopušča največ 230 nadur na leto. Drobna primerjava - drugi ptujski zdravnik bi z marčno 201 naduro skoraj izpolnil letno kvoto.

Ob tem se postavi več vprašanj. Najprej: ali je tako obremenjen zdravnik res lahko zbran in strokoven? Glažar je jasen: "Nekdo, ki opravi toliko ur, ne more tako kakovostno opravljati dela, kot bi ga opravljal samo v okviru rednega delovnega časa. Ne bi rekel, da je pri tem prizadeta strokovnost - to ni, je pa koncentracija zanesljivo lahko problem."

Prihaja evropska omejitev delovnega tedna
In drugo vprašanje: ali za vsemi temi nadurami morda ne tiči zaslužkarstvo? Glažar odgovori s primerjavo: "Na drugi strani strokovnjaki iz gospodarstva zaslužijo v rednem delovnem času tudi bistveno višje plače."

Pod črto: glavni razlog za obremenjenost nekaterih zdravnikov je pomanjkanje kadra. In to bo še bolj očitno konec prihodnjega leta, ko bo zaradi evropske direktive delovni teden smel trajati največ 48 ur - tudi za zdravnike.