Minister Borut Miklavčič je svoj odhod zaradi zdravstvenih težav napovedal pred slabim mesecem. Foto: MMC RTV SLO
Minister Borut Miklavčič je svoj odhod zaradi zdravstvenih težav napovedal pred slabim mesecem. Foto: MMC RTV SLO
Trdi orehi pred zdravstveno reformo ostajajo

Na javni predstavitvi predloga zakona o zdravstveni dejavnosti v DZ-ju je bilo mogoče slišati tudi očitke, da je ta nastal brez upoštevanja mnenj civilne družbe.

Minister za zdravje v odhodu Borut Miklavčič je v uvodnem nagovoru dejal, da je s predvidenimi rešitvami znotraj predlaganega zakona podana ustrezna pravna podlaga za novo organiziranost javne zdravstvene dejavnosti, ki bo šla v korist zavarovanih oseb.

Na očitke, da zakon ni reformen in da so potrebne radikalnejše spremembe, minister za zdravje odgovarja, da je realen. "V zdravstvenem sistemu revolucionarne spremembe niso mogoče in lahko vodijo v zlom sistema," je dejal in dodal, da ta predlog ministrstvo označuje za izvedljivega.

Potem ko je premier Borut Pahor prejel Miklavčičevo odstopno izjavo, s katero ga je obvestil, da zaradi zdravstvenih razlogov odstopa z mesta ministra za zdravje, je v DZ že vložil predlog kandidata za novega ministra. Predlagal je Dorjana Marušiča.

"Prostovoljno članstvo v zbornici ni prava odločitev"
Akademik in predsednik državne komisije za medicinsko etiko Jože Trontelj je bil kritičen predvsem do določb zakona, ki predvidevajo prostovoljno članstvo v zdravniški zbornici, saj meni, da bi opustitev obveznega članstva odvzela vzvode za opravljanje nalog v stroki.

Brez ustreznih pooblastil ta ne bi mogla kompetentno opravljati dejavnosti, ki jih ne more nihče drug razen zdravništva samega, to je licenciranja, vodenja registra zdravnikov in zobozdravnikov ter vodenja specializacij. V nasprotnem bo zbornica razpadla na več delov, s čimer bi na koncu zaradi parcialnih cehovskih interesov izgubili predvsem bolniki. Pridružuje se mnenju Rajka Pirnata, da bi odprava obveznega članstva povzročila vrsto daljnosežnih in resnih protiustavnih posledic.

Živčec Kalanova: Zbornica ni le stanovska organizacija
Kot slabo rešitev neobvezno članstvo v zbornici vidi tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Živčec Kalan. "Pri zdravniški zbornici ne gre samo za stanovsko organizacijo, ampak bistveno več. Gre za širši interes splošne javnosti in za javna pooblastila, ki jih izvaja zdravniška zbornica in jih izvaja v javnem interesu," je dejala.

Glede določitve, da nadzor nad delom zdravnikov ostaja v rokah zbornice, se Živčec Kalanova sprašuje, kdo lahko ocenjuje kakovostno delo zdravnikov, če ne zdravniki sami. Razočarana je nad slabo komunikacijo strokovnih in upravnih nadzorov, ki bi po njenem mnenju prinesli novo razsežnost v nadzorovanju.

"Zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo"
Sanela Sinanovič
, študentka fakultete za državne in evropske študije in borka za človekove pravice, je izpostavila izključitev širše javnosti pri pripravi zakona. "Zakon ne upošteva javnega interesa, prinaša tržne mehanizme v zdravstveni sistem in bo omogočil popolno privatizacijo zdravstvenih domov, bolnišnic in opreme v njih," je dejala.

Predvideno samoplačništvo bo po njenih besedah legaliziralo delitev državljanov na dve kategoriji, kar bo podaljšalo čakalne vrste in tako tudi kršenje ustave. Sinanovičeva, ki meni, da bi morali imeti zaradi pomanjkanja zdravnikov več vpisnih mest na medicinske fakultete, je še predlagala, da se zakon umakne, ker ni primeren za nadaljnjo razpravo.

Trdi orehi pred zdravstveno reformo ostajajo